Vaše telo ni tabu

»Ne bojte se sveta tam znotraj,« nas s plakatov programa Svit spodbuja možiček, ki je tako pogumen, da je poskrbel za svoje zdravje, tudi tisto »znotraj«.

Avtor: Anita Kek Ljubec, dr. med., spec. interne medicine, gastroenterologinja, strokovna direktorica Medical centra Rogaška

TEŽAVE S PREBAVO IN ODVAJANJEM BLATA so dolgo veljale za nekaj, o čemer se ne govori, nekaj, kar je težko priznati celo svojemu zdravniku. Številni pacienti so težave skrivali, saj jih je bilo groza ob misli, da bi jim zdravnik rekel, naj slečejo hlače. Zaradi odlašanja in prikrivanja težav je bila bolezen ob odkritju pogosto že tako razširjena, da bolnikom ni bilo pomoči.

Na našo srečo je napredek tehnologije in medicinske znanosti prinesel možnost učinkovitega in zgodnjega odkrivanja ter zdravljenja bolezni prebavil. Kaj pa napredek v naših glavah? Kako se počutimo, če se nam brez jasnega razloga pojavijo in ponavljajo težave s prebavo, če nekega dne v blatu opazimo kri?

Marsikdo se tolaži, da bo bolje, da so gotovo hemoroidi ali kaj nenevarnega. Še vedno veliko ljudi odlaša in jim je nerodno spregovoriti, sram jih je ali pa se pomilujejo in sprašujejo, zakaj je doletelo ravno njih. Razjedata jih strah in skrb, da jih bo zdravnik poslal na kolonoskopijo in da je v ozadju huda bolezen. »Saj vendar nekateri govorijo, kako grozna je ta preiskava,« pravijo. V resnici preiskava ni boleča in v večini primerov ne odkrijemo nič strašnega.

»Ne morem si misliti, kako ste si sploh lahko izbrali tako delo. Res mi je hudo za vas,« večkrat slišim od pacientov, ko jim opravljam kolonoskopijo. S takšno izjavo me vselej presenetijo, jaz pa poskušam odgovoriti čim bolj pozitivno. Odgovorim jim, da preiskava in takojšnja odstranitev ugotovljenih predrakavih sprememb rešujeta življenja in da je vsako rešeno življenje neprecenljivo. Da si lahko s pravočasno odločitvijo za preiskavo ter z malo potrpljenja pri pripravi in preiskavi prihraniš operacijo, zahtevna in težka zdravljenja.

To zame pomeni dobro izkušnjo, velik uspeh in pozitivno energijo za naprej. Moje delo je zanimivo, vsak dan drugačno in ga rada opravljam, čeprav sem še med študijem medicine tudi sama razmišljala, da delo gastroenterologa zagotovo ne bo moj poklic.

Vsako leto opravim okoli tisoč kolonoskopij. Zame je to tisoč posameznih zgodb, tisoč izzivov in nešteto trikov, kako preiskavo opraviti tehnično čim bolj popolno in kako prepričati pacienta, ki ga vidim prvič, da mi zaupa in da poskuša sodelovati po svojih najboljših močeh. Vsak človek ima svojstven potek in zavoje črevesa, zato je za zdravnika vsaka kolonoskopija zahtevna. Ob vsaki odstranitvi polipa sta potrebni izjemna koncentracija ter dobro sodelovanje med zdravnikom, njegovim asistentom in pacientom. Naš skupni cilj je, da poseg opravimo čim hitreje, čim lažje in čim bolje. Večino pacientov tako preseneti, da je preiskava bistveno lažja od tistega, kar so si predstavljali ali kar so jim predstavili drugi. Nekatere kolonoskopije so težje, a lahko k sreči s sedacijo in zdravili pomagamo preprečiti in odpraviti neprijetnosti. In prav je tako: da imamo možnosti ter da jih izkoristimo v dobro svojega zdravja in počutja.

Da jih bodo lahko brez skrbi in strahu izkoristili tudi drugi, pa je koristno, da z njimi delimo svoje dobre izkušnje in jih opogumimo, naj se ne bojijo »sveta tam znotraj«.