V dobri koži

Površina kože običajno velikega in težkega odraslega meri okoli dva kvadratna metra. Ta velika površina je naš prvi obrambni zid pred zunanjimi vplivi, tudi vdorom mikrobov. Čeprav se ji običajno pozorneje posvečamo poleti, ko je izdatneje izpostavljena soncu, pa tudi pozimi nanjo delujejo številni škodljivi vplivi okolja.

POLETI JE SKRB ZA KOŽO usmerjena predvsem v preprečevanje sončnih opeklin. Pozimi, ko je očem bolj skrita, se naša pozornost usmeri drugam. Pa bi bilo dobro, da bi ji tudi v hladnejši polovici leta namenjali več pozornosti.

Naš največji organ namreč opravlja številne izjemno pomembne funkcije. Doc. dr. Nada Kecelj Leskovec, dr. med., specialistka dermatovenerologinja iz medicinskega centra Remeda Domžale, poudarja, da koža »poleg mehanične zaščite služi tudi kot bariera pred vstopom mikrobov in alergenov v kožo ter preprečuje pretirano izgubo vode. Je pomemben čutni organ, prispeva k učinkoviti termoregulaciji, v njej se odvijajo številni imunski procesi. Če koža ni zdrava, so vse naštete funkcije motene. To pa vpliva na počutje in zdravje celotnega telesa!«

Nevarnost iz okolja

Pozimi na koži največ težav povzročajo predvsem mraz in veter ter velike razlike v temperaturi bivalnih in zunanjih prostorov. Zato je koža v hladnejšem delu leta praviloma bistveno bolj izsušena in potrebuje vsaj toliko pozornosti kot poleti.

Ljudje imamo različne tipe kože, kar je povezano predvsem s količino pigmenta v njej, z delovanjem lojnic in barierno funkcijo kože. Glede na število in delovanje lojnic imamo bodisi mastno, mešano ali suho kožo; slednja je pozimi še posebno ranljiva.

Zimske razmere tudi poslabšajo stanje bolezni pri bolnikih s kroničnimi kožnimi težavami in okvarjeno barierno funkcijo kože, kar je značilno za atopijski dematitis in ihtiozo. Pri teh ljudeh se lahko zaradi mraza, vetra in suhega zraka v zaprtih prostorih pojavijo zapleti na suhi koži. Podobno se pozimi poslabšajo kronične kožne vnetne bolezni, kot je denimo luskavica (psoriaza).

»Suha koža hitreje poči, pojavijo se lahko rdečina, drobno luščenje in srbež. Ranice zmanjšajo zaščito pred zunanjimi vplivi, zato se lahko pojavi okužba kože, ki potrebuje zdravniško obravnavo,« poudarja dr. Kecelj Leskovčeva. »Pozimi se lahko kjerkoli po koži pojavi zimski ekcem, ki je pogostejši pri otrocih in starejših, saj imajo ti praviloma bolj suho in občutljivo kožo. Na koži vidimo okrogla pordela žarišča do velikosti kovanca, ki se luščijo in pokajo.« Ob takšnih zapletih je nujen obisk dermatologa.

Preprečite začetek težav

Prvi in najpomembnejši ukrep je zaščita kože pred škodljivimi zunanjimi vplivi. Nošnja toplih, zaščitnih oblačil je prvi ukrep na prostem. Rokavice, kapa in šal ščitijo pred mrazom in vetrom ter zmanjšajo dodatno izsušitev kože. A ker večino časa pozimi preživimo v zaprtih prostorih, je še pomembnejše ohranjanje zadostne vlage bivalnih prostorov.

Zaradi ogrevanja je zrak v zaprtih prostorih zelo suh. Ker je tudi zunaj zaradi mraza nizka vlažnost, pozimi prostore zračite le krajši čas, smiselno pa jih je dodatno navlažiti. To lahko storite z vlažilniki zraka, včasih pa je dovolj že, če blizu vira toplote nastavite posodo z vodo ali mokro krpo. Po tuširanju odprite vrata kopalnice, da se vlaga razporedi v druge prostore, pri kuhanju pa ne vklopite nape, saj ta še dodatno posrka vlago iz prostora. Idealna vlažnost bivalnih prostorov je okoli 40 odstotkov. Nikakor pa ne sme biti tako visoka, da bi se vlaga kondenzirala na oknih.

Ravno pravšnji odmerek nege

Zaščita izpostavljenih delov kože na obrazu in rokah z mazili ali mastnimi kremami je smiselna tudi pozimi, saj kožo dodatno masti in preprečuje izsuševanje. Nanos mazila ali kreme nekajkrat na dan bi moral za sicer zdravo kožo povsem zadostovati. Niso pa vse kreme primerne za vse tipe kože, zato se je pred izborom dobro posvetovati s svojim dermatologom. Dr. Kecelj Leskovčeva za nego suhe kože priporoča uporabo mazil ali vlažilnih krem z dodatki vlažilcev, kot sta urea in mlečna kislina. Svetuje izbiro izdelkov brez umetnih barvil, konzervansov in parfumov, ki so potencialni alergeni, ter brez alkoholov, ki kožo še dodatno izsušijo.

NE za zimski piling

Odstranjevati odmrlo kožo s pilingom se morda zdi pri luščenju suhe kože smiselno. A vdajanje tej skušnjavi vsaj pozimi ni priporočljivo. Piling namreč s kože odstrani tudi zaščitno maščobno plast. Za odstranitev odmrle kože povsem zadostuje umivanje z vodo in osušitev z brisačo.

Blagodejno bo na suho kožo vplivalo tudi, če se boste tuširali s kremnim oljem ali si enkrat ali dvakrat na teden pripravili oljno kopel, potem pa na kožo nanesli mazilo ali kremo, ki v njej zadrži ob umivanju pridobljeno vlago.

Kadar se na koži pojavijo resne težave, jih ne zanemarite, da ne pride do nepotrebnih zapletov. Dr. Kecelj Leskovčeva zato svetuje: »Obisk pri dermatologu priporočam, ko se poslabša že znana kronična bolezen kože, ali se na koži pojavijo nove spremembe, ali ko je srbež zelo nadležen. S primerno nego in zdravili lajšamo tegobe ter odpravljamo vzroke, kadar je to mogoče.«

Z malo ljubeče skrbi za zdrav »oklep« lahko pozitivno vplivamo na zapleteni sistem naravne obrambe telesa. Skrb za zdravo kožo namreč pripomore k njenemu normalnemu delovanju in zdravemu videzu, ki pa je pomemben tudi za naše splošno zadovoljstvo. Rek »biti v dobri koži« je tako nadvse primeren.

Zdravniških nasvetov ne iščite na spletu. Preverite pasti samodiagnosticiranja in zaupanja dr. Googlu ter pomen dobrega zdravniškega nasveta, četudi ga opravite na daljavo.