Pozornost usmerite vase

Pester svet v notranjosti vašega telesa poganjajo zapleteni mehanizmi. Dokler se v njih ne pojavijo resne težave, težko ocenite, ali je kak delček poškodovan, izčrpan ali spremenjen. Zato je treba svoji notranjosti privoščiti preventivne preglede. To velja tudi za površino debelega črevesa. Rak debelega črevesa in danke ima namreč v začetnih fazah praviloma neizrazite simptome, ki jih težko pripišemo le temu obolenju. K sreči lahko zdravje tega pomembnega organa preverite, še preden se rak razvije ali napreduje, v začetku brez kolonoskopije ali rektoskopije. Naj vas ne bo strah svojega notranjega sveta in tega, kar se morda skriva v njem. Pravočasen vpogled vanj in ukrepanje namreč prinašata zelo dobro prognozo. Tudi (ali predvsem) tistemu, kar je očem skrito, je koristno posvečati pozornost. Če se pojavijo simptomi obolenja ali če ta rak obstaja v družini, se splača to storiti, še preden vas na redni pregled po 50. letu starosti povabijo v okviru preventivnega programa Svit.

RAK DEBELEGA ČREVESA IN DANKE je po Registru raka četrta najpogostejša vrsta raka pri moških in celo tretja najpogostejša pri ženskah v Sloveniji. Tako je kar desetina vseh novoodkritih rakov te vrste; 60 odstotkov jih odkrijejo pri moških, 40 odstotkov pri ženskah, njegova pojavnost pa se veča s starostjo.

To pa ne pomeni, da za njo ne obolevajo tudi mlajši od 50 let. Pred kratkim so bili objavljeni rezultati raziskave, ki so jo na vzorcu skoraj 144 milijonov Evropejcev, starih med 20 in 49 let, opravili znanstveniki z različnih univerz in medicinskih centrov po Evropi. Ugotovili so, da se je med letoma 2004 in 2016 število obolelih za rakom debelega črevesa in danke pri mladih od 20 do 30 let starosti povečevalo za osem odstotkov na leto. Pri ljudeh med 30. in 39. letom starosti pa je bilo število obolelih vsako leto večje za pet odstotkov. Tega povečevanja zaenkrat znanstveno še ne znajo pojasniti. Opozarjajo pa, da je smiselno razmisliti o spremembi smernic za zgodnje odkrivanje raka, tako da bi se znižala starost za presejalne teste na 45 let.

»Čeprav rak debelega črevesa in danke ni tako agresiven, kot so denimo raki želodca, trebušne slinavke, žolčnika ali jeter, ima svoje značilnosti,« poudarja prof. dr. Borut Štabuc, predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo pri UKC Ljubljana. Bolezen je ozdravljiva, toda prognoze se bistveno razlikujejo glede na stadij obolenja. Še vedno pri okoli 40 odstotkih bolnikov raka odkrijejo, ko se je že razširil v druge dele telesa.

Kako in zakaj se razvije?

Kolorektalni rak, ki je drugo ime za raka debelega črevesa in danke, se večinoma razvije iz polipov, drobnih izrastkov v steni črevesa ali danke.

»V črevesnih resicah se vsak dan dogajajo spremembe,« pojasnjuje prof. dr. Štabuc. »Nekatere spremembe telo sanira samo, nekaterih pa ne. Včasih spremembe povzročijo tudi virusi in bakterije. Iz spremenjenih celic lahko začne izraščati polip, ki pa ni nujno rakav. Če pride v njem do mutacij, lahko nastane rak. Večja verjetnost je, da rak nastane v polipih, večjih od enega centimetra, zelo redko nastane pri manjših.«

Zato je bistveno preventivno odkrivanje polipov, pri katerih obstaja možnost, da se razvijejo v rakavo obolenje. Bolniki s polipi, večjimi od enega centimetra, imajo brez odstranitve 60 do 80 odstotkov možnosti, da v obdobju 10 let zbolijo za kolorektalnim rakom. Gospe Marti Satler, ki je za agresivno obliko tega raka zbolela pri 53 letih, so na pregledu našli en sam polip in zasevke v občrevesnih bezgavkah.

Še vedno ni povsem jasno, kaj povzroča raka na debelem črevesu in danki. »Vzroka mojega niso nikoli odkrili. So pa testi pokazali, da ni izviral iz genske obremenitve,« pravi gospa Satlerjeva. Meni, da je bil v njenem primeru vzrok kombinacija stresnega življenja in dela na Biotehniški fakulteti v razvoju in kontroli živil, kjer so veliko degustirali meso in mesne izdelke. Prekomerno uživanje teh pa ob pomanjkanju vlaknin v prehrani literatura navaja kot enega izmed možnih vzrokov za obolenje.

»Vemo, da za kolorektalnim rakom zboli več moških, a ne vemo natančno, zakaj,« pravi prof. dr. Štabuc. »Zanimivo pa je, da okoli tretjina kolorektalnih rakov nastane pri posameznikih, katerih sorodniki so zboleli za isto boleznijo. Vendar to ne pomeni, da imajo enak genetski potencial za razvoj bolezni! Najpomembnejši so namreč zelo verjetno predvsem zunanji dejavniki: gre za enak način življenja v družini, denimo gibalno neaktivno življenje z veliko razvadami, kot sta kajenje in uživanje alkohola.«

Le zelo majhen delež bolnikov, okoli pet odstotkov, ima mutacije v genih, zaradi katerih so bolj dojemljivi za kolorektalnega raka. Pri teh se pojavlja že pred 50. letom ali celo pred 30. letom, če gre za posebno obliko raka, familiarno adenomatozno polipozo.

Prepoznajte začetne znake

Površina, na kateri se lahko v debelem črevesu in danki pojavijo predrakave spremembe, je ogromna, v povprečju je velika dva kvadratna metra. Od prve celične spremembe v črevesni sluznici do razvoja polipov in kasnejšega razvoja raka lahko preteče tudi od 10 do 15 let. Časa za ugotovitev predrakavih sprememb in ukrepanje je torej običajno dovolj. A treba je pravočasno opraviti specialistične preiskave, saj se izraziti simptomi praviloma pojavijo šele ob napredovalem raku.

Prof. dr. Štabuc pojasnjuje, da so simptomi zelo različni in so odvisni predvsem od lokacije raka. Z vso resnostjo pa poudarja: »Najpomembnejši simptom je nepojasnjena slabokrvnost in ne nujno krvavitev!« Vsako takšno slabokrvnost pa seveda tudi krvavitev je treba razjasniti in najprej pomisliti na možnost kolorektalnega raka.

Simptomi raka debelega črevesa in danke

Ti se razlikujejo glede na lokacijo obolenja, najpogostejši pa so:

– nepojasnjena slabokrvnost,

– krči in bolečine v trebuhu,

– motnje v odvajanju in pri iztrebljanju (nenadno zaprtje, občutek tiščanja in nepopolne izpraznjenosti, tanko blato),

–prisotnost krvi ali sluzi v blatu, sveža kri v blatu (najpogosteje pri raku danke),

– izguba telesne teže.

Rak v levem delu debelega črevesa se poleg slabokrvnosti kaže z motnjami v odvajanju in pri iztrebljanju, z nenadnim zaprtjem ter občutkom tiščanja in nepopolne izpraznjenosti. Simptomi, kot so kri na blatu ali kri, pomešana z blatom in sluzjo, ter tanko blato, že nakazujejo na lokalno napredovalo bolezen.

Rak v desnem delu debelega črevesa se poleg slabokrvnosti kaže z manj izrazitimi simptomi. Ti se pojavijo kasneje, ker je črevesna vsebina v njem tekoča, črevo pa je tu bistveno širše kot v levem delu, zato tumorska sprememba manj vpliva na prehodnost. Lahko se sicer pojavijo krvavitve in motnje v odvajanju ter drugi simptomi, značilni za obolenje v levem delu, a so to večinoma simptomi že napredovalega raka.

Rak danke se običajno kaže s svežo krvavitvijo, ki pa jo številni zanemarjajo, misleč, da gre za hemoroide.

Ni pa nujno, da ob razvitem raku sami opazite simptome. Gospa Satlerjeva, ki po ozdravitvi opravi veliko prostovoljnega dela z bolniki na Onkološkem inštitutu, se ne spomni, da bi pred odkritjem raka imela kakršnekoli znake bolezni.

Vselej pa velja: z zdravnikom se je treba posvetovati ob vsakem sumu, da ni vse tako, kot bi moralo biti, zagotovo pa ob kakršnikoli krvavitvi ali nepojasnjeni slabokrvnosti.

Še preden se začnejo pojavljati simptomi

Na preventivni pregled za odkrivanje zgodnjih rakavih obolenj na debelem črevesu v okviru programa Svit vabijo starejše od 50 let. A ker se kolorektalni rak pojavlja že prej in ima pri mladih praviloma hitrejši potek, je pomembno, da ob pojavu simptomov ali neugodni družinski anamnezi pregled opravite že prej. »Takšne paciente običajno povabimo na kontrolno kolonoskopijo že sedem do deset let pred starostjo, v kateri je zbolel njihov sorodnik. Tudi če ne odkrijemo sprememb, jih redno spremljamo,« pojasnjuje prof. dr. Štabuc. Ne glede na starost naj bi preventivno kolonoskopijo redno opravljali tudi bolniki s kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi, denimo ulceroznim kolitisom in Crohnovo boleznijo.

»Žal pa se še vedno pojavljajo zadržki in sram, povezan s tem delom telesa, pa tudi strah pred morebitnim odkritjem bolezni,« ugotavlja Maja Južnič Sotlar s slovenskega združenja EuropaColon Slovenija, ki skrbi za psihološko in socialno podporo bolnikom in njihovim svojcem, ozavešča splošno javnost ter izobražuje strokovno javnost, ki bolnike obravnava. Pravi, da se na vabilo programa Svit še vedno odzove premalo moških, le polovica, medtem ko 70-odstotna odzivnost, kot jo dosegajo pri ženskah, zagotavlja dolgoročno pozitivne učinke.

Pregled v okviru programa Svit ne zajema nujno kolonoskopije. Preiskava se začne s pošiljanjem vzorcev blata, v katerih iščejo prikrito krvavitev, ki se pojavlja skoraj pri vseh obolelih. Šele če jo ugotovijo, je na vrsti kolonoskopija, endoskopska preiskava debelega črevesa. Pa tudi ta ni nujno neprijetna. Številne ambulante omogočajo sedacijo pred posegom, čeprav je nekateri pacienti sploh ne potrebujejo.

Strah na zalogo je odveč. »Pri presejalnih testih pri 40 odstotkih preiskovancev ne odkrijejo polipov, pri preostalih 40 odstotkih so polipi manjši od centimetra, le pri 20 odstotkih sta potrebna bodisi preventivna odstranitev bodisi zdravljenje,« dodaja prof. dr. Štabuc.

Predvsem pa si velja zapomniti zlato pravilo vseh rakavih obolenj: višji je stadij in bolj je rak razširjen, manjša je možnost ozdravitve, pacienta čaka težje in daljše zdravljenje pa tudi manj možnosti za vrnitev v normalno življenje ima.

Dejavniki tveganja, ki povečajo možnost za razvoj raka debelega črevesa in danke:

– prisotnost polipov,

– starost (obolevnost se bistveno poveča po 50. letu starosti),

– prisotnost kronične vnetne črevesne bolezni (ulcerozni kolitis, Crohnova bolezen),

– uživanje alkohola in kajenje,

– neuravnotežena prehrana (pretežno mastna in mesna hrana, premalo vlaknin in vitaminov),

– prekomerna teža in premalo gibanja,

– prisotnost tega raka v družini.

Drastični upad primerov raka zaradi učinkovite preventive

Do leta 2010 se je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje pojavnost kolorektalnega raka izjemno hitro povečevala. Vsako leto so pri moških odkrili za 7,6 odstotka, pri ženskah pa za 3,9 odstotka več obolelih kot leto prej.

Odkar je bil leta 2009 v Sloveniji vpeljan program Svit, pa se je pojavnost tega raka drastično zmanjšala. Pri moških vsako leto odkrijejo za 5,2 odstotka, pri ženskah pa za 4,5 odstotka manj obolelih kot v predhodnem letu.

Rezultati so izjemni. Rak debelega črevesa in danke je rak, katerega pojavnost v zadnjih letih izrazito in vztrajno upada. Z manj novoodkritimi primeri že razvitega rakavega obolenja in s preventivnimi odstranitvami potencialno nevarnih polipov pa upada tudi smrtnost.

Maja Južnič Sotlar sicer poudarja, da nas rak vselej ujame popolnoma nepripravljene. »Prejšnji dan si še sredi svojega običajnega življenja, z otroki in vnuki, naslednji dan pa si soočen z eno najtežjih diagnoz,« pravi. »O njej praviloma ne veš nič, vse se ti obrne na glavo, podobno kot pri rojstvu prvega otroka. A na raka se ne moreš pripraviti. Svet znotraj bolnišničnega okolja je strašljiv, zato je izjemnega pomena, da je ob tebi nekdo, ki te razume, ima informacije in te lahko vodi skozi postaje zdravljenja, posebno, če je bolezen diagnosticirana v napredovali fazi,« razlaga Južnič Sotlarjeva. Takšno pomoč lahko ponudi združenje EuropaColon.

Lahko ga ozdravimo

»Kolorektalni rak je povsem ozdravljiva bolezen, če jo odkrijemo dovolj hitro,« poudarja gastroenterolog prof. dr. Štabuc. »1. in 2. stadij raka, ki ga najdemo v polipu, lahko brez težav zdravimo endoskopsko. Če ugotovimo, da rakavo tkivo ni bilo povsem odstranjeno, kar se zgodi v 40 odstotkih primerov, in obstaja možnost, da se lokalno ali v zasevkih ponovi, predlagamo odstranitev tega dela črevesja. Če je obolenje v 3. stadiju in se je rak razširil na lokalne bezgavke, se opravita operacija in dopolnilna, pol leta trajajoča kemoterapija. V 4. stadiju so zasevki že v oddaljenih organih, najpogosteje v jetrih, pljučih in kosteh. Če je le mogoče, takrat zdravljenje vključuje tudi kirurško odstranitev metastaz ter kemoterapijo in biološke učinkovine.«

Zdravljenje je seveda odvisno od značilnosti raka. Z genetsko analizo ugotovijo posameznikov genski status, na podlagi katerega ga zdravijo. Na nekatere tarče oziroma spremembe v genih delujejo biološka zdravila, za nekatere bolnike je učinkovitejša kemoterapija.

Čeprav je zdravljenje bistveno naprednejše kot v preteklosti, nekaterih bolnikov predvsem v zadnjem stadiju ne morejo zazdraviti, lahko pa jim bistveno izboljšajo kakovost življenja in podaljšajo preživetje.

Potek programa Svit

Če imate več kot 50 let, vas bodo povabili na preventivni pregled v okviru programa Svit. Postopek je takšen:

• Vabilo in izjava o prostovoljnem sodelovanju: Podpišete in pošljete po pošti.
• Odvzem vzorcev blata: Na dom prejmete komplet za odvzem blata. Odvzem opravite doma in vzorce pošljete po pošti.
• Če je vzorec NEGATIVEN na prikrito krvavitev: Ponovno vabilo prejmete čez dve leti.
• Če je vzorec POZITIVEN na prikrito krvavitev: Prejmete vabilo na kolonoskopijo, da ugotovijo vzrok prikrite krvavitve.

Podpora v združenju EuropaColon

Če ste zboleli za kolorektalnim rakom in se zdravite ali pa se z njim bojuje vaš bližnji, vam lahko podporo ponudijo v združenju EuropaColon Slovenija.

Življenje po raku

Po operaciji in obsevanju obolelih za rakom danke na spodnji tretjini ali pri razširjenih operacijah lahko nastanejo nekatere težave, a so te redke, večina bolnikov se vrne k svojemu običajnemu življenju. Po manj invazivnih posegih, denimo po endoskopskem posegu v debelem črevesu, bolniki ne čutijo sprememb v kakovosti življenja, razen tega, da se morajo izogibati nošnji večjih bremen in sprejeti utrudljivost po kemoterapiji.

74-letna Marta Satler je že 16 let zdrava. »Po končani kemoterapiji mi ni bilo lahko. Imela sem samomorilne misli, kar mi sploh ni podobno,« pripoveduje. Takrat je kot prostovoljka odpotovala v Ugando, misleč, da bo tam bodisi umrla bodisi se bo pozdravila. Tja se je potem vračala še 10 let. »Prepričana sem, da so mi dobri ljudje, s katerimi sem delala, rešili življenje,« razlaga. »Začela sem se imeti rada in življenje sem zelo spremenila. Jem zdravo, telovadim, kolesarim, smučam in plavam. Tako lepo mi še ni bilo!« danes pravi gospa Satlerjeva.

Boj z boleznijo ni lahek. Zdravljenje kompleksnih bolezni, kot je rak, zahteva izjemne napore. Precej lažje se je (preden se zgodi) soočiti z več manjšimi izzivi – s preventivnimi pregledi, kolonoskopijo ali rektoskopijo, predvsem pa s svojim strahom in predsodki, tudi tistimi, ki prihajajo iz okolice. Zdravje je pač na prvem mestu.

Rak debelega črevesa je lahko tudi posledica pretirane neaktivnosti. Preberite, kako dolgotrajno sedenje vpliva na vas ter kako tudi mišice pomnijo, da ste nekoč bili v dobri telesni kondiciji.