Pa ne že spet koleno!

Malo je ljudi, ki ne bi vsaj enkrat v življenju občutili bolečine v kolenu. Ne glede na to, ali je bolečina posledica trenutne prekomerne oziroma neprimerne dejavnosti ali pa degenerativnih sprememb oziroma kroničnega stanja, se obrestuje, da je ne zanemarite. Veliko stanj je namreč mogoče lajšati ali pozdraviti.

KOLENO JE ZELO ZAPLETEN SKLEP. Z njim opravljamo podobno kompleksne gibe kot z ramo, denimo rotacije. Zato koleno potrebuje veliko podpore mehkih okolnih tkiv – vezi in kit. Poleg tega pa pri hoji, kaj šele pri športu, njegove notranje strukture prenašajo izjemne sile, celo nekajkratnike telesne teže.

K sreči vsaka bolečina v kolenu še ne pomeni, da je z njim kaj hudo narobe. Pomeni pa, da je treba odkriti vzroke za bolečino in jih odpraviti. V veliko primerih je po diagnozi dovolj že obisk pri fizioterapevtu.

Zakaj zaboli ali zaškrta?

»Prožnost, mehkoba tkiv in sposobnost za regeneracijo začnejo po 20. letu starosti upadati,« razlaga Nace Gartner, terapevt ortopedske medicine in manualne terapije, vodja fizioterapije v centru ALTHEA. »Vezi in meniskusi, ki delujejo kot neke vrste mehki amortizerji, postajajo vse trši, zato je ob višji starosti tudi možnosti za težave več.«

Toda vzrokov za bolečine v kolenu je veliko. Če v sklepno špranjo vdrejo bakterije in virusi, lahko ti povročijo močan vnetni odziv. Nebakterijska vnetja sklepov so posledica avtoimunskih bolezni – revmatoidnega artritisa, sinovitisa, spondilitisa … Poškodbe kolena najpogosteje prizadenejo mišice, vezi, meniskuse, hrustanec in sklepne površine. Med najpogostejšimi obolenji pa je sicer artroza, degenerativna obraba sklepnega hrustanca, ki običajno prizadene starejše, čeprav tudi mlajši niso izvzeti.

Bakterijska vnetja je mogoče učinkovito zdraviti z antibiotiki, medtem ko sta pri drugih vnetjih in pri poškodbah potrebna dobra diagnostika in ukrepanje – bodisi operacija bodisi fizioterapija. Vnetne procese v kolenu je sicer težko preprečiti, jih pa lahko skupaj z zdravniki in terapevti zdravite in lajšate. Možnost nastanka poškodbe pa lahko bistveno zmanjšate že sami s svojim ravnanjem.

Uporabljajte ga nežno

Do poškodb prihaja zaradi številnih vzrokov in povečana telesna teža ni nujno eden izmed njih. »Če težo pridobite počasi, se tkiva v kolenu sproti navajajo na novo obremenitev,« pojasnjuje fizioterapevt Gartner. »Najbolj škodljiva tako ni nujno teža, ampak nenadne preobremenitve. Če pisarniški delavec, ki sicer cele dneve sedi, začne pri 40 letih naenkrat intenzivno teči ali pa gre čez vikend po dolgem času v gore, bodo obremenitve za njegovo koleno prevelike.«

Ob enkratnih močnejših obremenitvah lahko nastanejo akutne poškodbe (najpogosteje so to strgane vezi ali poškodovan meniskus) – te se lahko hitro pozdravijo. Povsem drugače je, ko obremenjujoče aktivnosti trajajo dlje časa. Takrat se tkivo ne zmore prilagajati novi rabi; najpogosteje se poškodujejo hrustanec, kite in vezi. »Zato imajo tudi ljudje z majhno telesno težo težave s koleni,« dodaja Gartner.

Če težave, ko neboleča rekreacija ali hoja nista več mogoči, vendarle vztrajajo tri tedne, je treba obiskati specialista.

Gibi, ki koleno najbolj obremenijo:

• počep in klečanje (močne obremenitve v zadnjem delu meniskusa)
• rotacije pri menjavi smeri obremenitve (pri smučanju ali nogometu)
• tek in skoki (ponavljajoče se močne sile na en del sklepa)

Vzemite si čas za rehabilitacijo

Ko odkrijejo vzrok za bolečine (in ustrezna diagnostika je pri tem bistvena), ortopedi bolniku pogosto priporočijo le počitek oziroma strokovno fizioterapijo. Pri obrabah ter manjših poškodbah mehkih tkiv in vezi se s tem stanje bistveno umiri, poveča se gibljivost in omilijo simptomi, lahko pa se celo prepreči poslabšanje.

V nekaterih primerih, predvsem pri poškodbi mehkih tkiv in vezi, pa je včasih potrebna operacija. »In fizioterapija po njej je najmanj toliko pomembna kot poseg,« poudarja Gartner. »Z njo vzpostavimo normalno gibljivost sklepa in nato okrepimo mišice.

Je pa bistveno, da fizioterapevt vaje prilagodi vsakemu posamezniku in nadzoruje njihovo izvajanje. Nepravilni gibi pri vajah namreč lahko naredijo več škode kot koristi. Predvsem pa poskušamo oblikovati vaje, ki ne bodo vzele ene ure, ampak le nekaj minut nekajkrat na dan, pa še to pri kuhanju, delu in sedenju.«

Ključ torej ni v instantnih rešitvah, ampak v zmernosti na vseh področjih: pri uvajanju nove aktivnosti, pri njeni intenzivnosti, pri počitku in regeneraciji pa tudi pri fizioterapiji. Bolečine se lahko pojavijo nenadoma, njihova rešitev pa praviloma ne. Sebi in svojemu kolenu zato privoščite postopnost, brez neučakanosti. Vzemite si čas zase, ko čutite, da nekaj ni v najboljšem redu. Bodisi v kolenu ali na kateremkoli drugem področju.

Aktivnost je vedno boljša izbira kot neaktivnost. Slednja lahko namreč povzroča tudi možgansko kap. Znate prepoznati njene znake?