5 izbranih

Kratke novice in zanimivosti s področij medčloveških odnosov in odnosov v našem telesu.

Zakaj vas nekateri zvoki spravljajo ob živce?

So zvoki, ki so neprijetni za večino ljudi, denimo cviljenje ali glasno škripanje. So pa tudi zvoki, ki jih nekateri sploh ne opazijo, druge pa pahnejo v intenzivno tesnobo. Nedolžni zvoki, kot so globoko dihanje bližnjega, strganje elastike, tipkanje ali žvečenje pokovke soseda v kinu, pri nekaterih ljudeh sprožijo intenzivne odzive. Mizofonija, kot strokovnjaki imenujejo to stanje, je sicer slabo raziskana in za zdaj niti ni priznana kot psihološka ali nevrološka motnja. Na Univerzi v Amsterdamu na Nizozemskem so zato raziskali možgansko aktivnost mizofonikov in tistih, ki jih navadni zvoki ne motijo. Ugotovili so, da imajo mizofoniki drugače razvit in robustnejši čelni reženj, del možganov, ki med drugim nadzoruje tudi pozornost. Ta razlika povzroči močan odziv, celo potenje in visok srčni utrip, ko mizofoniki slišijo sprožilni zvok. Mizofoniki se na zvoke odzivajo zelo različno. Nekateri občutijo bes, drugi gnus, tretji izjemno tesnobo. Zato jih tudi zdravijo različno. V kombinaciji z zvočno terapijo se zdi najobetavnejša kognitivna vedenjska terapija, pri kateri se pacienti učijo postopnega spreminjanja mišljenja in preusmerjanja pozornosti. Zdravniki se namreč strinjajo, da lahko takšno stanje bistveno vpliva na kakovost življenja, zato ga je smiselno obravnavati podobno, kot obravnavajo fobije in druga psihološko-nevrološka stanja.

Vir: revija Nature

Zapeka in depresija lahko imata enak vzrok

Tretjina ljudi, ki doživljajo depresijo, ima težave z zaprtostjo. Zdaj so ugotovili, zakaj. Krivec je nizka koncentracija serotonina, laično poimenovanega hormon sreče. Na Univerzi Columbia v ZDA so ugotovili, da pomanjkanje serotonina v prebavilih povzroča zapeko, podobno kot enako pomanjkanje v možganih lahko povzroča depresijo. To ni čudno. Prebavilom pogosto pravimo »drugi možgani«, saj je v njih več nevronov kot v hrbtenjači ter uporabljajo številne enake živčne prenašalce kot možgani. Raziskava je pokazala, da pomanjkanje serotonina povzroči zmanjšanje števila nevronov v prebavnem traktu, s tem pa tudi oslabitev črevesne sluznice. In obe stanji je mogoče zdraviti na podoben način – z zdravili, ki spodbujajo izločanje serotonina. Odkritje zdaj ponuja širše možnosti tudi za zdravljenje zaprtosti, ki ni povezana z depresijo, ampak z drugimi vzroki. Še vedno velja, da imamo z izborom pestre hrane, polne vlaknin, na svojo prebavo največji vpliv sami. Na podlagi novih dokazov pa lahko še bolj utemeljeno trdimo, da je eden od glavnih ključev telesnega in duševnega zdravja v prebavilih.

Vir: Columbia University Irving Medical Center

Vlaga v zimskem zraku

Ko začne jeseni in pozimi temperatura postopoma upadati, začne upadati tudi vlažnost zraka. Idealna vlažnost zraka pozimi je okoli 45 odstotkov, a ta zlahka upade tudi na 15 odstotkov ali manj. Naši domovi so pozimi zaradi kurjave tako ali tako bolj suhi kot sicer, poleg tega pa lahko s prekomernim zračenjem vlažnost še zmanjšamo. Hladen zrak je namreč praviloma suh; hladnejši je, manj vlage lahko sprejme. Suh zrak pa lahko povzroča številne težave. Membrane v nosu, ki preprečujejo vdor mikrobov, umazanije in praha v naš dihalni sistem, so učinkovite le, če so dovolj vlažne. Eden najpogostejših vzrokov za dihalne okužbe pozimi je prav neučinkovitost prvega dihalnega obrambnega sistema. Ko vas začne nos srbeti ali postane razdražen, je čas, da navlažite zrak. Suh zrak tudi bistveno izsuši kožo ter povzroči srbečico in razpoke. Poleg tega pa negativno vpliva tudi na vaš dom. Bistveno močneje povzroča pojav statične elektrike, kar je lahko posebno moteče, če imate doma plastične talne obloge. Na lesenih predmetih se pojavijo razpoke, opazite tudi, da lesena vrata nenadoma nasedajo na podboje. Vlažnost doma lahko hitro povišate z vlažilniki zraka ali pa k viru toplote pristavite posodo z vodo. Pomivalni stroj odprite takoj, ko konča cikel pranja, po tuširanju pa odprite kopalnico, da vlaga uide v prostor.

Vir: Science Direct

Brati ali poslušati, to (skoraj) ni več vprašanje

Ko berete knjigo, so vaši možgani izjemno aktivni. Zgodbo tragične junakinje doživljate izjemno čustveno, domišljijske sličice vam plešejo pred očmi, svet iz knjige si ustvarjate v svojih možganih. A v nasprotju z večinskim prepričanjem za enak učinek ni treba brati! Znanstveniki z ameriške univerze Berkeley so ustvarili tridimenzionalni možganski zemljevid, ki je pokazal, da lahko zgodbo enako kakovostno doživljate, si jo razlagate in obdelujete, če je ne berete, ampak poslušate avdioknji- go. Posameznikom so med branjem opravili funckionalno magnetno resonanco, ki je v realnem času pokazala, katere dele možganov vzdraži branje določenega besedila. Vsem preiskovancem so nato opravili še eno magnetno resonanco, vendar ob poslušanju istega besedila, ki so ga prej brali. Rezultate obeh preiskav so primerjali in ugotovili, da je možganski zemljevid ob branju in ob poslušanju istega besedila skoraj popolnoma enak. Čeprav je novo odkritje zanimivo, ima predvsem izjemen pomen za jezikovno procesiranje pri epileptikih in ljudeh po možganski kapi ali ljudeh z okrnjenim govorom zaradi poškodbe. Predvsem pa je to lahko izvrstna novica za dislektike. Morda ni prav daleč odkritje, da slednji avdioknjigo procesirajo enako kot posamezniki, ki dislektičnih težav nimajo. Tak dokaz bi lahko povzročil popoln preobrat v obravnavi ljudi s to nevrološko pogojeno motnjo in olajšanje za šolarje. Ti se zdaj bojujejo z branjem in razumevanjem zapisanega, ob avdio učbenikih in delovnih zvezkih pa bi učenje lahko potekalo bistveno lažje.

Vir in fotografija: Berkeley News

Do možganov prijazna temperatura spalnice

Znanstveniki s švicarske Univerze v Bernu so prepoznali skupino nevronov, ki poskrbijo, da možgani preidejo v fazo spanja REM šele takrat, ko je temperatura spalnice optimalna. V tej fazi spanja, v kateri sanjamo in običajno traja četrtino dolžine našega spanca, so možgani izjemno aktivni, med drugim utrujejo spomine. V tem istem času pa »izklopijo« našo zmožnost termoregulacije oziroma sposobnost ohranjanja stalne telesne temperature. Termoregulacija je eden najbolj potratnih mehanizmov v telesu. Če temperatura v spalnici ni optimalna (je prevroče ali prehladno), možgani porabljajo veliko energije za nadzor nad hlajenjem ali ogrevanjem telesa. Ko je temperatura spalnice optimalna, pa za ta mehanizen ne porabijo veliko energije in se lahko posvetijo utrjevanju svojih funkcij med REM-spancem. Morda raje poslušate svoj občutek, ali je spalnica prevroča ali prehladna, a dobro je tudi spremljati, v kakšnih temperaturnih pogojih običajno sanjate. Faza REM je namreč izjemno pomembna za vitalnost možganov, zato je temperaturo dobro nastaviti tako, da bo za možgane prijazna tudi med spanjem. Znanstveniki priporočajo temperaturo med 16 in 20 stopinjami Celzija.

Vir: Universität Bern