V dvoje k zdravniku

Ko smo bolni in nemočni, običajno hrepenimo po sočutnem razumevanju ter občutku varnosti in sprejetosti. Takrat je skrb bližnjih za nas še toliko pomembnejša, četudi nas le spremljajo k zdravniku. Toda obisk zdravniške ordinacije v dvoje ima čustvene, etične, predvsem pa zakonske omejitve.

K zdravniku običajno spremljamo otroke in ostarele starše. Deklica ob prvem obisku ginekologa morda želi podporo mame, deček ob cepljenju potrebuje očetovo bližino. Starejši svojih simptomov ne znajo vedno opisati ali se jih ne spomnijo, zdravnika morda ne slišijo dobro ali pa jih iskanje ordinacije spravi v stisko.

Spremstvo je za obolelega velikokrat dobrodošlo, v določenih primerih pa tudi za zdravnika, saj lahko pripomore k uspešnosti zdravljenja. Vse to so dobri razlogi, da bližnjemu ponudite pomoč, če je te potreben oziroma če si je želi. Vendarle pa ta ponudba zahteva iskren pogovor o željah in potrebah, predvsem pa poznavanje zakonodaje.

Pravica do odločanja in zaupnosti

Duša Hlade Zore, zastopnica pacientovih pravic, pojasnjuje, da ima vsak človek zakonsko pravico do samostojnega odločanja o zdravljenju ter do varstva zasebnosti in osebnih podatkov. »Le za otroke, mlajše od 15 let, in za odrasle, ki o sebi niso sposobni odločati, lahko odločajo starši, skrbniki ali druge zakonsko določene osebe ter od zdravnika prejemajo vse informacije, ki so sicer zaupne narave,« Hlade Zoretova opisuje zakonske omejitve.

»Pravila igre« ob obisku zdravnika v duetu tako v prvi vrsti postavlja poklicna molčečnost, h kateri so razen v zgornjih in nekaterih drugih primerih zavezani zdravniki in zdravstveno osebje. Načelo zaupnosti je v medicini sveto. Če želi odrasli, ki se zdravi v bolnišnici, zdravnika razrešiti molčečnosti, mora podpisati poseben obrazec z dovoljenjem za razkritje informacij, v katerem določi tudi, kdaj in kdo se lahko odloča namesto njega, če sam tega ne bi bil sposoben.

A tudi ko gre za ambulantno obravnavo, je zdravnik odraslega bolnika s spremstvom dolžan opozoriti, da bo spremljevalec slišal informacije, ki so sicer zaupne narave.

»Pri tem je bistvena izkušenost zdravstvenega osebja, ki presodi, ali bolniku spremstvo druge osebe ustreza,« poudarja mag. Stanko Pušenjak, dr. med., specialist ginekologije in porodništva. »Ko denimo ženska pride na obravnavo v spremstvu ‘paznika’, ki želi biti vselej zraven in se mu pacientka ne upa upreti, moramo to znati prepoznati in poskrbeti za uveljavitev njenih pravic.«

Odrasli imajo namreč pravico tudi izrecno prepovedati izdajanje zaupnih informacij. Za prepoved se lahko odločijo celo mlajši od 15 let, a morajo hkrati določiti odraslo osebo, ki ji zaupajo in ni nujno starš ali skrbnik. Brez jasno izraženih želja pa seveda starši ali skrbniki lahko pridobijo zaupne informacije, a le do dopolnjene polnoletnosti otroka. Mag. Stanko Pušenjak, ki deluje na posebno občutljivem področju, razlaga, da »je to zlasti pomembno, ko mlajše dekle potrebuje kontracepcijo ali zanosi in ne želi, da bi starši ali skrbniki izvedeli za to. Le pri nosečnosti pred 15. letom starosti smo dolžni vključiti center za socialno delo, ki ukrepa naprej.«

Zdravnik lahko zaupne informacije deli s pristojnimi osebami, če:

• je bolnik mlajši od 15 let,
• je odrasli nesposoben odločati zase,
• odrasli to dovoli,
• je nujno za dobrobit bolnika, družine ali družbe,
• gre za varovanje življenja ali preprečitev poslabšanja zdravja drugih oseb,
• ko obstaja sum na storitev kaznivega dejanja zoper življenje, telo in spolno nedotakljivost,
• ko obstaja sum kaznivega dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, pri kateri je kot oškodovanec udeležen otrok.

Prisluhniti bližnjemu

Medtem ko je zakon jasen, pa so čustvene in etične omejitve nekoliko bolj zabrisane. Ko se odločamo, ali bližnjemu ponuditi spremstvo ob obisku pri zdravniku, strokovnjaki zato priporočajo, da smo zelo tenkočutni.

Najstniku, ki mu tudi zakon potrjuje sposobnost odločanja, je morda lahko neprimerno izražena ponudba znamenje, da mu ne zaupate in se vam zdi nesamostojen. Ostarelemu staršu morda z ne dovolj premišljenim pogovorom lahko date občutek, da sam ne zmore več. Odprt in razumevajoč pogovor, v katerem je dovolj prostora za izražanje obojestranskih skrbi in pomislekov brez obsojanja ob nepričakovanih odločitvah, je zato nadvse koristen.

Duša Hlade Zore pojasnjuje, da so etični pomisleki povezani predvsem z avtonomijo posameznika. Občutek, da se imamo pravico odločati o svojem življenju, da imamo vsi pravico prositi za pomoč ali jo odkloniti, je izjemno pomemben. In če spoštujete ter poslušate drug drugega, bodo odločitve v trenutku, ko jih boste morda morali sprejemati v imenu nekoga drugega, nekoliko lažje. Ker boste imeli v mislih njegove potrebe in želje.

Kaj vse vsebuje vaša zdravniška kartoteka in kdo ima pravico dostopa do vaših podatkov? Preverite v članku.