Nevihta v glavi

Pride nenadoma, čeprav se lahko pripravlja leta, celo desetletja. Možganska kap. V nasprotju s številnimi nenadnimi dogodki lahko simptome te nepredvidljive bolezni prepoznate in pravočasno reagirate – zase in za druge. Ker štejejo minute. Takojšnje ukrepanje lahko pomeni nadaljevanje življenja, kot ste ga poznali, medtem ko se zavlačevanje in ugibanje pri možganski kapi pogosto ne izideta dobro. Poleg spoznavanja s simptomi in nujnimi ukrepi, ki jih ponazarja kratica GROM (govor, roka, obraz, mudi se), pa se splača posvetiti tudi preprečevanju možnosti zanjo. Morda boste ugotovili, da bi lahko v preteklosti vložili več časa in pozornosti v zdravo življenje. Nič hudega, pogled nazaj je pač vselej jasnejši kot pogled naprej, predvsem pa preteklosti ne moremo spremeniti, tako kot lahko usmerjamo prihodnost. Zato naj bo zdaj čas za vas! Čas, ko zdravju izrečete večni DA.

Seveda lahko k možganski kapi vodijo dejavniki, na katere nimate vpliva, denimo družinska anamneza, starost in spol. A na številna tveganja vendar lahko vplivate. Veliko boste storili že z zdravim življenjem, ki vključuje redno gibanje, zmerno uživanje alkoholnih pijač, nekajenje, izogibanje drogam in skrb za vzdrževanje normalne telesne teže ter spremljanje svojega zdravstvenega stanja. In čim manj stresa.

»Povečano tveganje za pojav možganske kapi namreč pripisujemo zvišanemu krvnemu tlaku, sladkorni bolezni, trepetanju srčnih preddvorov, bolezni karotidnih arterij, zvišanim trigliceridom in ‘slabemu’ holesterolu ter znižanemu ‘dobremu’ holesterolu. Pogosteje se pojavi tudi pri ljudeh, ki med spanjem za krajši čas prenehajo dihati (spalna apneja),« sliko možganske kapi opisuje prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnica in nevrologinja na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana.

Strokovnjaki ocenjujejo, da bi 40 odstotkov kapi lahko preprečili zgolj z nadzorovanjem visokega krvnega tlaka. Franci iz okolice Ljubljane je kljub normalni teži in zmernemu gibanju imel visok krvni tlak, v žilah pa se mu je kopičil holesterol. »Opozoril zdravnice nisem vzel resno, saj sem se počutil dobro,« se spominja, ko počasi odgovarja na vprašanje.

Ko zagrmi

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) možgansko kap vsak dan doživi okoli 10 Slovencev. Vsako leto pa v slovenske bolnišnice zaradi možganske kapi sprejmejo okoli štiri tisoč pacientov – 40 odstotkov jih umre.

Po statistikah NIJZ možganska kap v starostnih skupinah do 75 let precej pogosteje prizadene moške. Po 75. letu starosti pa je pogostejša pri ženskah, ki za njenimi posledicami tudi pogosteje umrejo.

Možganska kap je uničujoča bolezen, ki po mnenju strokovnjakov vrhunca še ni doživela. Globalna incidenca kapi se predvsem zaradi fizične neaktivnosti in visokega krvnega tlaka povečuje pri mladih odraslih. Pričakujemo pa lahko tudi bistveno povečanje obolelih zaradi staranja prebivalstva; za vsako desetletje življenja po 55. letu se možnost za možgansko kap podvoji.

57-letnega Francija je doletela na sprehodu s psom: »Naenkrat psa nisem več dobro videl. Ko je stekel za ptico, v roki nisem imel več dovolj moči, da bi zadržal povodec. Vedel sem, da je nekaj hudo narobe. Ko me je zagledala soseda, je takoj prepoznala znake kapi. Desno stran obraza sem že imel povešeno.«

Približno 85 odstotkov bolnikov doživi ishemično možgansko kap, tako je doživel tudi Franci. Ta je manj smrtonosna in ima praviloma blažje posledice kot hemoragična.

MOŽGANSKI INFARKT (ishemična kap) povzroči zapora ene od možganskih krvnih žil zaradi tromboze (posledica ateroskleroze) ali zaradi embolije (posledica krvnega strdka). Predel možganov, ki ga žila napaja, ni več prekrvljen, dotok kisika in glukoze je tako prekinjen in tkivo odmre.

MOŽGANSKA KRVAVITEV (hemoragična kap) nastopi zaradi razpoka ene od možganskih arterij, ki ima oslabljeno žilno steno zaradi zvišanega krvnega tlaka ali ateroskleroze. »Ko se razpoči žila v možganih, se kri razlije v možgansko tkivo in ga uniči. Hkrati pritiska na okolno tkivo ter tako povzroča značilne nevrološke simptome, odvisne od lokacije krvavitve. Če pride do subarahnoidne krvavitve v prostore, ki obdajajo možgane in možganske prekate, pa lahko toksičen učinek krvavitve povzroči nevrološke in sistemske simptome,« povzema prof. dr. Bojana Žvan, ki je tudi strokovna predsednica Društva za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni.

Kaj se zgodi ob možganski kapi?

Prepoznajte GROM

Nenadoma se zgodi GROM. Motnja Govora, ohromelost Roke, povešena stran Obraza dajejo vedeti, da se Mudi. A to so le osnovni simptomi, saj ima možganska kap še druge obraze. Pogoste so motnje zavesti, zmedenost in slaba orientacija. Močno so lahko motene višje živčne funkcije: govor je nerazločen, nejasen ali nesmiseln (ali vse našteto), pisanje, branje in računanje je oteženo ali nemogoče. Pojavijo se motnje požiranja in občutkov po eni strani telesa ter motnje vida, denimo zoženje vidnega polja ali pojav dvojne slike. Oslabljena je lahko celotna polovica telesa, motena pa sta lahko tudi koordinacija in ravnotežje. »Pri krvavitvi so prej navedeni znaki še bolj dramatični,« opozarja prof. dr. Žvanova. »Pridružijo pa se jim še glavobol, bruhanje, epileptični napadi in drugo. Pri subarahnoidni krvavitvi bolnik občuti celo najhujši glavobol v življenju, ob tem pa bruha in ima trd vrat.«

Pri kakršnemkoli odmiku vedenja od normalnega in nenadnem poslabšanju počutja je zato treba pomisliti na možnost možganske kapi. Zavlačevanje je lahko usodno; vsako minuto žariščne ishremije povprečno odmreta okoli dva milijona nevronov. Reševalci bodo zato po klicu na 112 sum obravnavali kot urgentno stanje.

Dokler ne pridejo, bodite ves čas ob bolniku in ga opazujte. Zapišite si čas nastopa simptomov možganske kapi, saj je poznavanje tega bistveno pri odločanju o možnostih zdravljenja. Poležite ga na čim bolj udobno podlago. Ob zoženi zavesti naj leži v stabilnem bočnem položaju, posebno ob slabosti in bruhanju. Uživanje aspirina ob sumu na možgansko kap je napačno in lahko škodljivo! V redkih primerih je potrebno tudi oživljanje: sprostite dihalne poti, po potrebi izvajajte umetno dihanje in zunanjo masažo srca.

Ekipi nujne medicinske pomoči poskušajte dati čim več informacij – o zdravilih, ki jih uživa, in morebitnih alergijah na zdravila, o glavnih boleznih, morebitnih nedavnih poškodbah ter o poteku simptomov.

Hitrost rešuje

Obravnava možganske kapi je tekma s časom. Prej ko bo bolnik zdravljen, več možnosti ima za preživetje in vrnitev v normalno življenje. Krvavitev je treba operativno ustaviti in brez odlašanja sanirati. Krvni strdek lahko z zdravilom raztopijo le do štiri ure in pol po kapi. Franci je zaradi hitre reakcije bližnjih ujel to časovno okno in manjši strdek so uspešno raztopili. Če je potrebna mehanska odstranitev strdka, jo mora interventni nevroradiolog opraviti v šestih urah od kapi. Te posege opravljajo nepretrgoma, podnevi in ponoči, a žal le v UKC Ljubljana, zato imajo bolniki iz oddaljenih krajev časa še manj. S projektom TeleKap se vzpostavlja možnost videokonferenčnega klica zdravnikov iz 12 lokalnih bolnišnic 24 ur na dan vse dni v letu. Tako lahko ti s pomočjo žilnih nevrologov v Ljubljani prepoznajo, da je čas za takojšnje ukrepanje – bodisi raztapljanje strdka bodisi prevoz v Ljubljano.

Možgansko kap, ki je posledica strdka, preživi več bolnikov, medtem ko je umrljivost pri hemoragični kapi 40 odstotkov v prvem mesecu in kar 54 odstokov v enem letu. Kap je tako v Sloveniji tretji najpogostejši vzrok smrti in najpogostejši vzrok invalidnosti. Le do 40 odstotkov bolnikov po kapi je namreč funkcionalno neodvisnih. Možgansko kap, ki je posledica strdka, preživi več bolnikov, medtem ko je umrljivost pri hemoragični kapi 40 odstotkov v prvem mesecu in kar 54 odstokov v enem letu. Kap je tako v Sloveniji tretji najpogostejši vzrok smrti in najpogostejši vzrok invalidnosti. Le do 40 odstotkov bolnikov po kapi je namreč funkcionalno neodvisnih.

Razjasnitev po nevihti

Kljub hitremu ukrepanju večina pacientov po kapi potrebuje intenzivno rehabilitacijo. Nekateri pacienti si nikoli ne opomorejo povsem, drugi si opomorejo hitro. »Po rehabilitaciji v URI Soča zdaj normalno hodim, moj govor pa je še vedno nekoliko počasen,« pojasnjuje Franci, ki ga je kap doletela pred dvema letoma. Nato je povsem spremenil način življenja. »Vem, da lahko za okrevanje po kapi največ storim sam.«

»V nasprotju s preteklimi prepričanji danes vemo, da so možgani vsekakor sposobni samoobnavljanja, četudi je to počasno,« poudarja doc. dr. Urban Švajger iz Centra za razvoj naprednih zdravljenj pri Zavodu RS za transfuzijsko medicino. Poleg klasičnega zdravljenja in rehabilitacije se na obzorju tako kažejo novi načini.

V tujini so uspešni poskusi z vnosom zdravil s pomočjo biorazgradljivih nanodelcev. Možgane namreč od preostalih delov telesa ščiti možganska pregrada, ki jo je z običajnimi zdravili težje »premagati«. Preboj pri izdelavi takšnih nanodelcev je dosegel tudi prof. ddr. Boris Turk z Inštituta Jožefa Stefana.

Dobre rezultate pa kaže tudi zdravljenje z matičnimi celicami, ki se lahko preobrazijo v različne telesne celice, tudi možganske. Doc. dr. Urban Švajger se v sodelovanju s strokovnjaki in sodelavci pripravlja na čas, ko bo tudi v Sloveniji steklo takšno zdravljenje po možganski kapi: »V vsakem človeku so povsod, tudi v možganih, prisotni različni tipi matičnih celic. Zaradi teh se lahko možgani obnavljajo. A to obnovo želimo pospešiti. Tako je v tujini že povsem sprejeto zdravljenje, pri katerem v žilo ali na mesto poškodbe vnesejo dodatne matične celice.« S preobrazbo v možganske celice lahko nadomestijo umrle in poškodovane celice. Sproščajo pa tudi številne topne molekule, ki spodbujajo rast novih žil in nevronov ter preprečujejo povečano odmiranje možganskih celic.

»Nekaj je študij, pri katerih niso dosegli občutnih izboljšanj, a precej več jih kaže na uspešnost. Pacienti, ki so jim matične celice vbrizgali neposredno na obolela mesta, so denimo ponovno shodili, spregovorili, začeli pisati,« povzema doc. dr. Švajger. Čeprav zdravljenje v Sloveniji še ni dostopno, se bo zelo verjetno kmalu premaknilo tudi na tem področju.

Najpomembnejše stvari pač terjajo svoj čas in trud. Tudi investicija vase. A k sreči je ljubezen do sebe, svojega zdravja in življenja ena redkih naložb z ničnim tveganjem. Zato začnite saditi svoja drevesa zdravja zdaj, da boste lahko še dolgo sedeli v njihovi senci.

Možgani v dobri formi se dlje upirajo starostnim spremembam. Preberite, kako možgane trenira slovenski igralec in televizijski voditelj Nik Škrlec.