Zbranost in pozornost lahko vadite

Kolikokrat vam bodo misli oziroma pozornost odtavale stran od tega članka, je odvisno od vsebine članka, vaše sposobnosti osredotočanja in motenj iz okolja. Tudi sposobnost osredotočanja je zato dobro vaditi, saj je izjemno koristna v vsakdanjem življenju. Pripomore celo k zmanjšanju stresa in s tem k vašemu duševnemu zdravju.

V času, ko našo pozornost prekinja cela množica motenj in ko nas okoliščine hitrega življenja nenehno silijo k temu, da z mislimi bezljamo od ene reči k drugi, pozornost in zbranost postajata zaželeni vrlini. Nikakor pa nista samoumevni.

Nič čudnega. Znana Microsoftova raziskava je pokazala, da se je sposobnost hkratnega opravljanja nalog z informacijsko zasičenostjo sicer povečala, s tem pa se je skrajšala pozornost povprečnega človeka – z 12 sekund leta 2000 na osem sekund leta 2015. Naš svet je postal preveč poln, da bi lahko brez ukrepanja ohranili dolgotrajno pozornost. Vendar se da. Obstaja nekaj rešitev.

Notranji in zunanji moteči elementi

Tudi če je naloga preprosta, denimo branje tega članka, vas lahko vmes zmoti telefonski klic, sporočilo na radiu in televiziji ali vas zmoti kak človek. Te motnje lahko nadzorujete – izklopite zvonec, radio in televizijo za pol ure, se umaknete in prosite ljudi okoli sebe za mir.

V vsakem primeru ukrepajte. Ko se dejavnosti težko lotite ali se je lotevate po obrokih, to povzroča velik stres in napor.

Zakaj se težko osredotočite?

Na osredotočenost oziroma zbranost lahko močno vplivajo motnje pozornosti in bolezni, kot je ADHD (motnja pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo). Na pozornost vplivajo tudi duševne motnje, denimo depresija ali anksioznost. »Megla v glavi« je lahko povezana tudi s hormonskimi nihanji.

Možni vzroki so lahko tudi stresna obremenjenost oziroma občutek »polne glave«, preobremenjenost z drugimi težavami, nespočitost in celo neprimerna prehrana.

Če takšno stanje traja dlje časa, vsekakor razmislite, ali vas pesti katera od zgoraj naštetih težav. Če se vam to dogaja le občasno in bi radi okrepili svojo pozornost, pa se lahko lotite nekaj sprememb in vaj.

Trening zbranosti

Ko se ujamete v spiralo nezbranosti, vas lahko iz nje potegne že nekaj preprostih vaj. Vrsta raziskav kaže, da lahko kognitivne sposobnosti, tudi koncentracijo, krepite kot mišice pri športu. Zato k tej vadbi spodbudite tudi svoje starše in otroke. Če boste vajam vsak dan namenili le nekaj minut, boste sposobnost koncentracije sčasoma tako okrepili, da se za vam za zbranost ne bo več treba truditi.

Vsekakor prej poskrbite, da boste naspani, predihani in v dobri kondiciji ter da si boste med delovnimi nalogami vzeli redne odmore.

Ko boste izboljšali svojo osredotočenost, se boste lažje lotili tudi meditacije ali treninga čuječnosti, ki dokazano pomagata pri koncentraciji. Pri delu boste učinkovitejši, naloge, ki zahtevajo fokus, pa vam ne bodo več povzročale toliko stresa.

Če se stanje ne izboljša, so to lahko zgodnji znaki demence, zato se posvetujte s svojim zdravnikom. Pri nekaterih ljudeh so vzroki fiziološki in jih je dobro čim prej odpraviti. Nekateri pa potrebujejo le več strukture, reda in discipline, da nalogo, tudi če je to reden dnevni sprehod po gozdu, izpeljejo ne glede na okoliščine.

Možgani so čudovito orodje. Prednosti miselnih atletov so osupljive, človeški možgani pa so neverjetno sposobni, kar dokazuje možganski mišičnjak Nik Škrlec.