Ukrotite svojo alergijo

Če imate alergijo, je pomembno, da bolezen dobro spoznate, razumete, kako deluje, in se seznanite s sodobnimi načini lajšanja simptomov. Tako jo boste lažje sprejeli »za svojo«. A vedeti je treba tudi, da vsaka alergijska reakcija, s katero se naše telo odzove na določena živila, kozmetiko, zdravila ali kaj drugega, sama po sebi še ne pomeni, da imamo alergijo.

Pri alergiji gre namreč za to, da naš organizem pretirano reagira na neškodljive snovi zaradi napake v delovanju imunskega sistema. Pri nepravih ali psevdoalergijah pa imamo lahko na videz povsem enako reakcijo kot pri alergiji, a imunski sistem ni vpleten. Dobrodošlo je, da prepoznate, kaj vam povzroča težave, saj lahko s pravilnim in hitrim ukrepanjem bistveno izboljšate kakovost svojega življenja.

Verjetno se vam to zdi veliko. Sonja Kambič Kafol, dr. med., spec. pulmologije iz specialistične ambulante za pulmologijo, alergologijo in internistiko Kambič-Kafol, pa poudarja, da ni.

»Če bi upoštevali le razviti svet, bi bila ta številka zagotovo večja. Teorij, zakaj je alergij v razvitem svetu več, je veliko. Zagotovo k temu prispevajo sodoben način življenja, spremenjen način prehranjevanja in tudi način predelave hrane v industriji, ki povečuje obstojnost hrane, s tem pa tudi njeno alergenost. Hkrati znanstveniki opozarjajo, da bi morali več pozornosti nameniti kemikalijam. Od šestdesetih let prejšnjega stoletja se je človek namreč srečal z več kot 200.000 novimi kemikalijami!«

Alergija in napaka v delovanju imunskega sistema

Alergija je bolezen imunskega sistema. Funkcija slednjega je, da organizem brani pred zunanjimi škodljivci in, in tudi pred rakavimi celicami. A včasih se začne napačno odzivati in ne loči več med škodljivim in neškodljivim.

Zakaj se pri nekaterih ljudeh razvije alergija, pri drugih pa ne, danes še ni povsem jasno, zagotovo pa imajo prste vmes geni in zunanji dejavniki.

Pri alergijah imunski sistem reagira proti tujkom, proti katerim se mu ne bi bilo treba braniti, denimo proti cvetnemu prahu in izločkom pršic. »Imunski sistem tujke napačno prepozna kot škodljive, zaradi česar nastane alergijska reakcija,« pojasnjuje zdravnica Sonja Kambič Kafol.

Nekatere so prehodnega značaja in z leti izzvenijo, številne pa postanejo stalne spremljevalke našega vsakdana. Morda niso dobrodošle, a se z njimi da živeti. Bolje jih poznate, manj stresne bodo alergije. Tudi to dolgoročno pomaga pri njihovem lajšanju.

Psevdoalergije pa niso prave alergije, čeprav je reakcija, ki jo povzročajo, na videz lahko enaka tisti, do katere pride zaradi alergije. Toda pri psevdoalergijah imunski sistem ni vpleten. Reakcijo običajno sproži histamin, ki ga je veliko v jagodah, rdečem vinu in nekaterih sirih. Histamin se namreč sprošča tudi pri pravi alergijski reakciji in povzroča vse, kar prepoznamo kot alergijo: rdečico, otekanje in srbenje. A alergijska reakcija še ne pomeni, da smo na to vrsto hrane alergični.

»Da bi to ugotovili, najprej izvedemo kožne teste,« razlaga pulmologinja Sonja Kambič Kafol. »Če so negativni, naredimo še laboratorijske preiskave. Če ne dokažemo, da gre za alergijo, gre lahko za psevdoalergijo.«

Za pacienta to niti ni bistveno, zanj je pač pomembno, da ima reakcijo, ne, kako se imenuje. Lahko pa diagnoza bistveno pomaga pri odpravljanju in obvladovanju simptomov.

Alergije so kompleksne bolezni. Zato je pogosto težko s prstom pokazati samo na enega sprožitelja. Najpogosteje hkrati deluje več različnih sprožiteljev. Številnih sploh ne odkrijemo, bodisi zato, ker alergije izzvenijo bodisi ker se pojavljajo le občasno.

»Zato je pomembno, da spremljamo, kakšno hrano so uživali in kakšne so bile okoliščine, ko se je alergija pojavila,« opisuje Sonja Kambič Kafol.

Otroške alergije pogosto izzvenijo

Kakšna je možnost, da postanemo na nekaj alergični, je odvisno tudi od starosti. Znano je, da imajo lahko otroci pogosto alergije, saj njihov imunski sistem še ni zrel.

Andreja je mama danes 17-letnega dekleta. Kmalu po njenem rojstvu se je soočila s hčerkinimi alergijami in njenimi posledicami. Prve alergijske reakcije so se začele pojavljati ob uvajanju goste hrane. Nato je imela do leta in pol drisko in neformirano blato ter atopijski dermatitis.

Zdravniki so Andrejino hčerko vseskozi spremljali. »Na podlagi testiranj po 10. letu starosti je začela jesti naprej pšenico, med epidemijo koronavirusa pa še jajca in mleko. Še vedno pa je alergična na vse vrste oreškov, sezam, kivi, ananas in školjke,« pravi Andreja.

Z odraščanjem in dozorevanjem imunskega sistema lahko pri otrocih alergije velikokrat izzvenijo. Hkrati pa lahko odrasli, ki v otroštvu niso imeli težav, alergije razvijejo v odrasli dobi. Redkeje pa se te pojavijo v starosti. »Imunski sistem v starosti praviloma ni več tako poskočen in so zato alergijske reakcije šibkejše,« pojasnjuje Sonja Kambič Kafol.

Nekaterim alergenom se ni mogoče izogniti

Alergeni najpogosteje vplivajo na dihala. Najpogostejše in najmočnejše alergijske reakcije lahko povzročajo pršice in cvetni prah vetrocvetnih rastlin, kot so jelša, trave in ambrozija, a alergijska reakcija se lahko pojavi v stiku s čimerkoli.

Stik s številnimi alergeni lahko preprečimo ali vsaj omejimo. »Pršice, ki so povsod, se hranijo z našo odmrlo kožo, mi pa smo alergični na njihove iztrebke. So torej alergen, ki ga lahko zmanjšamo,« razlaga zdravnica.

Podobno je pri hrani, saj lahko njen vnos z nekaj prilagoditvami in pozornostjo nadzorujemo in se tako uspešno izognemo alergenom.

Andreja pravi, da je hčerki pogosto neprijetno, ko mora v restavracijah natakarje tako rekoč zasliševati o sestavinah jedi. »Danes ima skorajda vsak neko dieto, številni so prepričani, da so alergični na mleko, gluten in podobno, čeprav gre v resnici pogosto le za modno muho ali zmotno prepričanje o pravih alergijah. Zato hčerke pogosto ne jemljejo resno,« dodaja.

Andrejina hči lahko denimo ob zaužitju določenih vrst hrane doživi najintenzivnejšo alergijsko reakcijo, anafilaktični šok. Gre za življenje ogrožajočo reakcijo, ki jo povzroči stik organizma z alergenom. Številni ljudje imajo hude tovrstne reakcije na oreške pa tudi na pike žuželk.

Pri alergenih, ki jih lahko obvladamo, je življenje mogoče prilagoditi tako, da se jim v največji meri izognemo. Večja težava pa so aerosolne alergijske snovi, ki se jim ni mogoče izogniti. Za takšne primere je poleg običajnega zdravljenja priporočljiva specifična imunoterapija, ki jo podrobneje opisujemo v nadaljevanju.

Pri alergenih, ki jih lahko obvladamo, je življenje mogoče prilagoditi tako, da se jim v največji meri izognemo. Večja težava pa so aerosolne alergijske snovi, ki se jim ni mogoče izogniti. Za takšne primere je poleg običajnega zdravljenja priporočljiva specifična imunoterapija, ki jo podrobneje opisujemo v nadaljevanju.

Ena, dve, tri … alergije hkrati

Andrejina hčerka ima alergijo na cvetni prah, živalsko dlako, trave in pršice. Součinkovanje alergenov je možno in več alergenov, ki smo jih izpostavljeni sočasno, praviloma pospeši alergijske reakcije. Hkrati pa podobne vrste alergenov praviloma sprožajo podobne reakcije. Če ste denimo alergični na pomaranče, boste verjetno tudi na limone.

Obstajajo pa tudi navzkrižne alergije. »Vzemimo za primer nekoga, ki je alergičen na cvetni prah breze. Njegov imunski sistem je nenatančen in lahko alergen koščičastega sadja prepozna podobno kot cvetni prah breze, kar sproži reakcijo,« opisuje Sonja Kambič Kafol.

Prav navzkrižne alergije je težko odkriti. Če se alergijska reakcija ponavlja, je treba čim natančneje raziskati, kaj se je dogajalo pred reakcijo. Nekatere reakcije se sicer pojavijo skoraj nemudoma in te alergene je najlažje ugotoviti.

Tako lahko potem s pomočjo zdravnikov čim hitreje pridete do diagnoze. Ključno je namreč, da čimprej ugotovite, kaj sproža alergijsko reakcijo. Ta se lahko ob neukrepanju s časom poslabšuje oziroma so njeni simptomi vedno izrazitejši.

Novi pristopi zdravljenja

Obstaja več pristopov zdravljenja alergij. Vsak ima svoje prednosti, pomembno pa je, da skupaj z zdravnikom odkrijete najbolj učinkovitega.

Najsodobnejši uveljavljeni način spopadanja z alergijami je specifična imunoterapija. Pri imunoterapiji zdravniki nadzorovano in postopoma vnašajo alergen v telo in ga predstavijo celicam imunskega sistema. Tako imunski sistem prepričajo, da alergen za organizem ni nevaren. Sčasoma zato telo na alergen ne reagira več tako močno, imunski sistem postane desenzibiliziran. »Zakaj se imunski sistem tega, da je neki alergen neškodljiv, ne nauči sam, ne vemo, čeprav je tudi naravna desenzibilizacija možna,« dodaja pulmologinja Sonja Kambič Kafol.

Bolnik je sicer še vedno alergičen, ampak ne reagira več tako močno. Situacijo bi lahko primerjali s predstavljanjem neznancev majhnim otrokom. Če se ta pred otrokom pojavi iznenada, se ga otrok ustraši, če pa ga napovemo in otroka pripravimo nanj, je sprejem lažji.

Proces desenzibilizacije lahko traja tudi do štiri leta, vendar se njeni učinki praviloma začnejo kazati že po prvi ali drugi sezoni zdravljenja.

Koliko časa bo terapija učinkovala, je v vsakem primeru drugače. Nekateri imajo izrazito manjše alergijske reakcije (ali te celo izginejo) tudi do 20 let.

Ker pa imunoterapija zahteva precej angažmaja bolnika, je ne predpišejo vsakemu, prav tako si je vsi bolniki ne želijo. Morda bo to zdravljenje v prihodnosti postalo nekoliko enostavnejše. Zdaj se pri imunoterapiji povečini še vedno uporabljajo podkožne injekcije, se je pa v zadnjem času za učinkovito in varno pokazala tudi metoda z dajanjem učinkovine pod jezik.

Ko alergijo sprejmemo kot sestavni del življenja, postane lažje

Soočanje z alergijo je lahko utrujajoče in naporno. Zato bo zelo koristilo, če se z alergijo naučite živeti tako, da vas ta karseda malo ovira v življenju. Pri močnejših alergijah proces ni lahek, posebno če so te kronične. Toda ko si poleg stresa, ki ga prinaša alergija, dodaten stres povzročate še z neprijetnimi mislimi, svoje stanje oziroma življenje z alergijo le še poslabšujete. Čustveno stanje namreč pomembno vpliva na vsako zdravstveno težavo, tudi na alergije.

»Sprejemanje situacije nas razbremeni,« razmišlja zdravnica Sonja Kambič Kafol. »Vemo namreč, da stres poslabša stanje, podobno kot ob glavobolu, ki je ob stresu še močnejši.«

Če je denimo vaša alergija sezonska in na razvoj alergijske reakcije nimate vpliva, se poskusite nanjo psihično pripraviti in naredite vse, da jo boste pričakali mirno: poskrbite za uravnoteženo prehrano, dovolj spite in si vzemite dovolj časa za sproščanje.

Vsekakor pa čim prej, ko se pojavi alergijska reakcija, poiščite pomoč pri zdravniku, ki vam je lahko dodatna opora pri sprejemanju bolezni.

Življenje Andrejine družine, predvsem pa njene hčerke, še danes v velikem delu poteka po nareku alergij, a tudi to prinaša s seboj nekatere prednosti. »Ugotovili smo, da je ključno alergijam prilagojeno in zdravo življenje, ki ga zdaj živi vsa družina,« pravi Andreja. Življenje z alergijami so sprejeli.

V situaciji, ko ni zdravil, ki bi omogočala popolno ozdravitev, je to tudi najboljša strategija. Samoopazovanje, pozornost do svojega počutja, izogibanje alergenom, predvsem pa tempo, v katerem je čas tudi za umirjanje, občasno brezdelje in druge sladkosti, ki jih ponuja življenje, četudi je to življenje z alergijo.

Alergijske reakcije se pogosto pojavijo na koži. Preberite, kako je koža znanilka zdravja oziroma nezdravja.