Splača se dobro naspati

Ameriški kolidž za kardiologijo je predstavil izsledke analize, ki močno nakazujejo, da nespečnost zelo povečuje tveganje za srčni zastoj. Sistematično so pregledali vrsto raziskav, v katere je bilo skupno vključenih kar dva milijona ljudi po vsem svetu. Ugotovili so, da je tveganje za srčni zastoj pri ljudeh, ki trpijo zaradi nespečnosti, večje za 69 odstotkov.Posebno močna je povezava pri ženskah, tveganje pa se še občutno poveča, če motnje spanja spremljajo tudi sladkorna bolezen, visok krvni tlak in povišan holesterol.

Ljudje, ki so poročali, da spijo manj kot pet ur na noč, imajo 1,5-krat večjo možnost za srčni zastoj kot tisti, ki spijo šest ur ali več. Ni pa takšnih rezultatov pokazala analiza tistih, ki se zjutraj zbudijo nenaspani, pa so spali zadosti ur. Pri njih se povečanje tveganja ni izrazilo. Kot kaže, je zelo pomembna količina spanja, čeprav je idealno, da je spanca dovolj in da je ta tudi kakovosten. Raziskovalci zato poudarjajo izjemen pomen spalne higiene: tema, tišina in nižja temperatura v spalnici, neuporaba elektronskih naprav ter reden urnik odhajanja v posteljo in zbujanja.

Vir: American College of Cardiology

Elektronski obliž

Znanstveniki ameriške univerze Northwestern so razvili majhen raztegljiv elektronski obliž, ki spremlja celjenje, opozarja na morebitne zaplete pri zdravljenju in z elektrostimulacijo pospeši celjenje za 30 odstotkov. Ko opravi svoje delo, pa se, ker ne vsebuje baterij, skupaj z elektrodami neškodljivo razgradi v telo. Zato ni potrebno njegovo odstranjevanje, ki bi lahko povzročilo ponovno odprtje rane. Razvit je bil z mislijo na bolnike, ki trpijo zaradi razjed kot posledice sladkorne bolezni, in z mislijo na bolnike, ki so jim opravili amputacijo. Obliža sicer na ljudeh še niso testirali, vendar pa bo pot do tja bistveno krajša, kot je pri uvedbi zdravil v klinično prakso.

Vir: Northwestern University

Zdravila, prilagojena genskemu zapisu

Izsledki obsežne raziskave, pri kateri je sodelovala tudi Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, so pokazali, da imajo bolniki kar 30 odstotkov manj resnih neželenih učinkov zdravil, če je odmerjanje prilagojeno njihovemu genskemu zapisu. Raziskava, v kateri je bilo udeleženih sedem tisoč pacientov iz sedmih evropskih držav, je prva, ki nedvoumno dokazuje prednost takšnega predpisovanja zdravil iz različnih terapevtskih skupin. Vključeni so bili pacienti z različnimi zdravstvenimi težavami od srčno-žilnih obolenj, različnih oblik raka do duševnih in drugih bolezni. Vodja raziskovalne skupine v Sloveniji, prof. dr. Vita Dolžan, predstojnica Inštituta za biokemijo in molekularno genetiko na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, poudarja, da »je farmakogenetika pomemben del personalizirane medicine. Njen cilj je z molekularnogenetskimi pristopi izboljšati diagnostiko, napoved poteka bolezni in učinkovitost zdravljenja glede na genske značilnosti bolnika.«

S tem povečajo njegovo varnost, hkrati pa, čeprav je genetsko testiranje drago, dolgoročno prihranijo veliko sredstev zaradi zmanjšane porabe zdravil in manj pogostih stranskih učinkov. Raziskovalci so z ugotovitvami odprli vrata za uvedbo genetskega testiranja bolnikov. Prepričani so namreč, da bi moralo to postati del standardne oskrbe vseh bolnikov, ki potrebujejo zdravila. V Sloveniji sicer stroka redno uvaja nove pristope in na številnih področjih opravlja celo pionirsko delo. 

Vir: Univerza v Ljubljani

Slovenka prispevala k razumevanju urtikarije zaradi hladu

Če se vam po uživanju hladne hrane ali pijače, po plavanju ali stiku s hladnim zrakom pojavijo koprivnica (urtikarija) ali globlja oteklina kože in sluznice (angioedem), zelo verjetno trpite zaradi urtikarije zaradi hladu (UH). To je v raziskavi za potrebe svoje doktorske disertacije ugotovila dr. Mojca Bizjak, dr. med., specialistka dermatovenerologije s Klinike Golnik in Poliklinike Nobilis. S kolegi je v raziskavi iskala dejavnike tveganja za pojav anafilaksije, hude sistemske alergijske reakcije, ki jo lahko povzroči stik s hladom.

To so predvsem bolniki, ki imajo po zaužitju hladne hrane ali pijače ali kopanju v hladni vodi občutek otekanja v ustni votlini, žrelu ali grlu. Takšnim bolnikom običajno predpišejo samoinjektor adrenalina, s čimer odpravijo akutne in potencialno nevarne simptome. Dr. Mojca Bizjak je za ta prispevek k razumevanju anafilaksije prejela nagrado »odlični v znanosti«, ki jo podeljuje Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. 

Vir: Alergološka in imunološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva (publikacija Genetska osnova anafilaksije)

Vzemite si čas za zajtrk

Medicinska fakulteta ameriške bolnišnice Mount Sinai je z analizo delovanja mišjih celic ugotovila, da lahko redno izpuščanje jutranjega obroka povzroči manjšo zmožnost bojevanja z okužbami. Miši so za tovrstne raziskave primerne, ker lahko številne ugotovitve nakazujejo enako možnost pri ljudeh. Odkrili so, da imajo miši, ki niso dobile zajtrka, v štirih urah po času za zajtrk, ki ga ni bilo, v krvi za 90 odstotkov manj monocitov. To so bele krvničke, ki jih telo proizvaja v kostnem mozgu in so ključne za bojevanje z okužbami, sodelujejo pa tudi pri preprečevanju srčno-žilnih bolezni in raka. To je posebno zanimiva ugotovitev v času, ko je trg preplavljen z najrazličnejšimi nasveti o koristih postenja. Znanstveniki poudarjajo, da je zajtrk nujno potreben in da redno izpuščanje obrokov telesu ne koristi. 

Vir: Mount Sinai