Maj 2023 | ZAKAJ
Mavrična paleta barv krvi
Poglejte žile na svoji dlani. Modrikaste niso niti zato, ker bi bile takšne barve vene, saj so te prozorne, niti zato, ker bi bila modra naša kri. Naš življenjski koktejl celic, kisika in vsega, kar potrebujemo, je seveda rdeč – razen v redkih primerih.
Rdečo barvo daje krvi protein hemoglobin, ki je nepogrešljiv pri prenosu kisika po telesu. Na atom železa v njem se namreč veže kisik, ki tako v obliki molekule učinkovito potuje do vsake telesne celice. Arterijska kri, polna kisika, je praviloma svetlejše, deoksigenirana venska kri pa nekoliko temnejše rdeče barve.
Se pa vene resda zdijo modre, a le zaradi fizikalnih značilnosti svetlobe. Vidna svetloba je sestavljena iz različnih barv in vsaka ima svojo valovno dolžino. Modri del svetlobe denimo ne prodre tako globoko kot rdeči, zato se od ven v naše oko odbije več modre in ne toliko rdeče barve.
In prav tu korenini ideja, da naj bi imelo plemstvo modro kri. V srednjeveški Španiji so si kraljeve glave prizadevale prikazati, da se niso nikoli mešale z ljudmi drugih odtenkov kože. To so dokazovale s svojo bledo, prosojno poltjo. Skozi takšno kožo se zdijo vene še bolj modre. Od tod ime za plemiško »modro kri«, sangre azul.
V skrajnih primerih, denimo pri stanju, pri katerem se zaradi zaužitja določenih snovi na hemoglobin namesto kisika veže žveplo, pa lahko modrikast odtenek dobi tudi kri. Takih dokumentiranih primerov je malo.
Več nenavadnih barv krvi ponuja narava. V živalskem kraljestvu so v številnih primerih vlogo hemoglobina prevzeli drugi proteini, zato so tudi barve krvi različne. Pri večini vretenčarjev je sicer kri taka kot pri nas, rdeča. Hrošči in morske kumare, denimo, pa imajo zaradi vanabina rumeno kri. Kri nekaterih črvov se zaradi klorokruorina, na katerega se veže kisik, obarva zeleno. Pajki, hobotnice in lignji imajo zaradi bakra modrikasto kri, brahiopodi (ramenonožci) pa imajo zaradi hemeritrina brezbarvno oziroma vijoličasto kri, ko ta vsebuje veliko kisika. Cel spekter mavrice, torej.
