Maj 2023 | DUŠEVNO ZDRAVJE
Anksioznost ali kako najti mir v sodobnem življenju
Anksioznost ni nedolžna duševna motnja, ki bi jo lahko enačili s trenutnim nemirom oziroma živčnostjo. Zato je umirjanje v divjem in vsega prepolnem svetu, v katerem živimo, še pomembnejše. Kako to storiti?
Anksioznost naj bi vsaj enkrat v življenju občutilo kar 40 odstotkov ljudi. Pogosto se pojavlja skupaj z drugimi duševnimi motnjami, najpogosteje se prepleta z depresijo, ni pa to nujno. Poznamo več stopenj anksioznosti – od občasnih občutkov tesnobe do fobij in paničnih napadov, ki lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja.
Stanje strahu, nemira in vznemirjenosti je človekov osnovni obrambni mehanizem, ki nam je evolucijsko pomagal preživeti. Omogoča namreč, da v ogrožajočih okoliščinah bodisi pobegnemo bodisi se učinkovito bojujemo. Tak normalen odziv praviloma izzveni, ko nevarnost mine. Če se tak odziv pojavi brez pravega vzroka, brez jasne nevarnosti oziroma ob navidez nepomembnih in neogrožajočih situacijah, pa že lahko govorimo o anksioznosti.
»Pacienti mi pogosto opisujejo, da večinoma ne morejo najti pravega vzroka za stalni občutek vznemirjenosti, nemira in tesnobe,« pripoveduje dr. Zvezdana Snoj, dr. med., specialistka psihiatrije in doktorica medicinskih znanosti s področja posebne veje psihiatrije, psihoonkologije, s Klinike Eirini. Pogosto ne znajo opredeliti vzroka za tesnobo, denimo zakaj ob običajni situaciji, ki je zanje pomembna, doživijo zelo močan ali pretiran odziv, ne zanjo opredeliti, zakaj traja tako dolgo. V takih primerih pravimo, da je anksioznost prosto lebdeča, vseprisotna, generalizirana. Pravimo ji tudi strah pred strahom.
Čimprejšnja prepoznava in ukrepanje
Ker občutki strahu in tesnobe v vsakdanjem življenju niso neobičajni, laikom ni preprosto prepoznati, kdaj gre za anksioznost. Morda je tudi to razlog, da se po podatkih stroke bistveno manj ljudi zdravi zaradi anksioznosti kot zaradi depresije. Depresijo in njen škodljivi vpliv na kakovost življenja očitno znamo sami pri sebi bolje prepoznati in ukrepati hitreje kot pri anksioznosti, čeprav tudi anksioznost močno zmanjšuje kakovost življenja.
Z malo pomoči lahko najdete svoj mir
Podobno kot druga medicinska stanja tudi anksioznost zahteva strokovno obravnavo. Pri zdravju ne iščite polovičnih rešitev – ne zase ne za svojega otroka. Zavarovanje Specialisti+ omogoča tudi prvi specialistični pregled pri psihiatru, ki vam lahko svetuje nadaljnje korake.
Anksioznost se kaže s številnimi znaki na telesni, čustveni in kognitivni ravni.
> ČUSTVA: v sebi ne čutite miru, stalno ste na preži, vaše življenje je prežeto s skrbmi, napetostjo, nemirom, strahom in tesnobnimi občutki, ki se jim lahko pridružijo tudi črne misli (posebno, če je anksioznost povezana z depresijo).
> TELESNI ODZIV: utrujenost, bolečine v mišicah, kosteh, hrbtu, nogah, glavoboli, povišan srčni utrip brez pravega razloga, občutek cmoka v grlu, pritisk v želodcu, slabost, bruhanje, prebavne težave, tudi težave z ravnotežjem, tresavica, pomanjkanje apetita, izrazite težave s spanjem (nespečnost in prebujanje).
> KOGNITIVNE SPOSOBNOSTI: raztresenost, vsiljevanje in premlevanje vedno istih misli, težave s koncentracijo, pozabljivost, vzkipljivost.
Ko se ti simptomi ponavljajo, obiščite zdravnika. Osebni zdravnik vas lahko napoti k specialistu psihiatru, ki edini lahko oceni, katera kombinacija terapevtskih metod in načinov zdravljenja je primerna.
Zakaj se anksioznost pojavi?
Pojav anksioznosti (podobno kot pojav depresije) je povezan s številnimi nevrotransmiterji, ki sodelujejo pri prenosu informacij med živčnimi celicami. Neravnovesje v njihovem delovanju lahko povzroči neravnovesja v prenosu živčnih signalov in tako tudi večjo pojavnost anksioznosti.
Anksioznost se pogosteje pojavlja pri ljudeh z določenimi osebnostnimi lastnostmi.
»Ob tem postanejo še bolj strogi in zahtevni do sebe. Sami sebi postanejo neusmiljen ocenjevalec, najstrožji kritik,« razlaga dr. Snojeva. »Pomembno pa na razvoj anksioznosti vplivajo tudi človekova osebnostna naravnanost ter obstoj veščin in strategij za soočanje z nepričakovanimi in stresnimi situacijami v življenju.«
Dlje ko delujemo po določenem vzorcu odzivanja na stres – pa naj gre za dejansko ogrožajočo situacijo ali ne –, bolj ta odziv krepimo. Pogosto je zato nujno, da pri razviti anksioznosti strokovnjaki ta krog presekajo.
Dobronamerni »naj te ne bo strah, kaj se tako sekiraš, vse bo v redu, naj te ne skrbi« anksioznosti ne odpravijo. Prav zaradi njenih fizioloških izvorov samo odločenost za spremembe ne bo dovolj.
Začasno uživanje zdravil lahko odpre vrata do trajne rešitve
Pri zdravljenju anksioznosti zdravniki vedno ne predpišejo zdravil. To je odvisno od kliničnih znakov ter vpliva anksioznosti na kakovost življenja. Zdravila predvsem omogočijo uspešno in trajno odpravo težav ter »odprejo vrata« tudi uspešnejšim metodam obravnav v nadaljevanju, denimo psihoterapevtskim ukrepom. Če jih predpišejo, so to predvsem zdravila iz skupine antidepresivov. Ti odpravijo nevrotransmitersko neravnovesje, določene strukture v možganih pa vrnejo v normalno, fiziološko stanje ter so varni, ker ne povzračajo odvisnosti.
»Medtem ko so antidepresivi varna in učinkovita zdravila, ki ne povzročajo odvisnosti, se predpisovanju anksiolitikov večinoma izogibamo predvsem zaradi njihovega potenciala za razvoj odvisnosti. Če jih predpišemo, je to le za krajši čas in v primeru izrazite stiske. Anksiolitiki namreč stanja ne pozdravijo, temveč predvsem kratkoročno zmanjšajo stisko,« pravi dr. Snojeva.
Ker je izvor anksioznosti fiziološki, nekaterim pacientom v začetku pomagajo z zdravili. »To so varna zdravila in ne povzročajo odvisnosti,« poudarja dr. Snojeva. »Ta so varna in ne povzročajo odvisnosti,« poudari dr. Snojeva. »Presekajo pa spiralo strahov in vseprežemajočih misli, v katero nas potiskajo telesna neravnovesja. Ko je ta spirala prekinjena, lahko začnemo raziskovati in tudi razumeti, kaj sproža tesnobne občutke, ter spreminjati vedenjske vzorce in odzive na situacije, ki povzročajo anksioznost.«
Pojavljati se začnejo psihosomatske bolezni, fizološki odzivi, ki še povečajo občutek stresa. Bolečina se denimo ob anksioznosti dokazano zdi hujša kot v normalnih razmerah. Medicinska stroka išče telesne vzroke, diagnoze telesne bolezni pa ni, ker je izvor težav psihološki. Tako se človek, ki doživlja anksioznost, ujame v zanko, ki stanje brez pravega ukrepanja samo še poglablja.
Sodobno okolje ni naklonjeno anksioznim
Svet je vse bolj hiter in tekmovalen. Vsak dan prejmemo več informacij, kot so jih naši predniki pred sto leti prejeli v vsem življenju. V takšnem svetu je lahko pozabiti na umirjenost in na to, kaj nam pomeni
Sodobna družba je pač anksiozna že sama po sebi. Na vsakem koraku nam fizično in predvsem digitalno okolje nastavlja podobo, ki kaže, kako bi lahko bili še uspešnejši, srečnejši, bogatejši, lepši … A to ogledalo je lažno in ima malo povezave z resničnim življenjem, ima pa vendarle močan vpliv na vse, posebno na otroke in mladostnike s še neizoblikovano osebnostjo.
Anksioznost pri otrocih in mladostnikih
Anksioznost prizadene vse več mladih. Družina ob sodobnem načinu življenja ne opravlja več tako močne podporne in zaščitne vloge, kot jo je včasih. A ta podpora je v časih spremenjene, hitre družbe še pomembnejša. Zato strokovnjaki priporočajo, naj bodo starši pozorni na vedenje svojih otrok. Opazujte jih in čim prej ukrepajte, če opazite nemir, nespečnost ali slabo spanje, slabše učne sposobnosti, nezbranost, utrujenost, lahko tudi pomanjkanje volje in motivacije (ob spremljajoči depresiji).
Če ožje okolje, v katerem živimo, deluje podporno, pomirjujoče in varno, če v njem ni nerealnih zahtev po perfekcionizmu, nam je veliko anksioznosti in stresa prihranjenega. V takem zdravem, netoksičnem okolju se tudi manj izražajo osebnostne poteze, ki sicer lahko vodijo v anksioznost. Ravno obratno pa je v napetih, živčnih, tekmovalnih okoljih, tudi družinskih, v katerih se je – kontradiktorno – treba bojevati za mir.
Poiščite svoj mir
V svetu družbenih omrežij in najrazličnejših digitalnih dražljajev smo priklenjeni na različne vire informacij. Občutek imamo, da bomo kaj zamudili, naši miselni procesi so v nenehnem nemiru.
Ljudje pa nujno potrebujemo okvire, vedeti moramo, da se bo neka situacija končala. Potrebujemo kulminacijo in tudi zaključek. Le tako lahko misli odložimo in pospravimo ter jih s tem predelamo in ne nalagamo.
Pri vseh oblikah anksioznosti – naj gre za občasne občutke tesnobe, fobije ali panične napade – je zato koristno poiskati strokovno obravnavo. Če se ti občutki kopičijo in ne razrešujejo, postaja situacija vse težja in tudi razreševanje bo nato trajalo dlje časa. Že samo občasen razbremenitveni pogovor lahko v nekaterih situacijah zmanjša občutek tesnobe ali njeno poglabljanje. Strokovna obravnava lahko pomaga, da si postavimo zdrave meje lastnih pričakovanj in distanco do pričakovanj okolice.
Vpliv anksioznosti na spanje
Anksioznost močno vpliva na kakovost spanja. Hitro se ustvari začarani krog slabega ali nezadostnega spanca, ki povzroči utrujenost in s tem še večjo vznemirjenost. Slab spanec zato poglablja anksioznost in tudi depresijo. »Ljudje, ki trpijo zaradi anksioznosti, običajno težje zaspijo, saj se pred spanjem težje umirijo, preplavljajo jih anksiozne misli, ponoči pa se večkrat prebujajo in težko zaspijo nazaj. Ljudje, ki trpijo za depresijo, imajo najpogosteje težave s prezgodnjim zbujanjem. Vzorec spanja je pomembna informacija, ki jo potrebujemo za diagnosticiranje in reševanje težave,« pravi dr. Zvezdana Snoj.
Nikakor se ne sme v vas naseliti prepričanje, da morate svoje težave vedno znati obvladovati sami. Bi si z zlomljeno nogo tudi rekli “bom že nekako sam”? Ne bi, ampak bi nemudoma šli k zdravniku.
Poiskati psihološko pomoč je znak vaše zrelosti, notranje moči, ne šibkosti. Morda boste za določen čas potrebovali zdravila, ki bodo v nadaljevanju lahko pripeljala tudi do uspešnejše psihoterapije. Ko boste z ustrezno strokovno pomočjo našli svoj mir, tudi okolica ne bo imela več tako močnega vpliva na vaše počutje. In ne pozabite: odločitev za iskanje pomoči je znak vaše zrelosti in upravičenega prepričanja, da si zaslužite bolj kakovostno življenje, osvobojeno nepotrebnih skrbi in nenehne napetosti. Pot do notranjega miru ni nujno zelo dolga, cilj pa je lahko zelo nagrajujoč. Vsak si namreč zasluži življenje v miru. Tudi vi.
