Zakaj uhaja?

Kadar stvari začnejo uhajati izpod nadzora, se ne počutite dobro. Tako je tudi z inkontinenco, nezmožnostjo zadrževanja urina, s katero se soočajo moški in ženske različnih starosti. Okrnjeno je vaše človeško dostojanstvo, občutki sramu, zaradi katerih ne ukrepate pravočasno, pa so lahko zelo močni. Vendar pa ta zdravstveni problem, ki ustvarja tudi psihosocialno prepreko, lahko vodi tudi v okužbe mehurja in ledvic. Ne izgine sam od sebe, temveč se brez ukrepanja le poglablja. Urinska inkontinenca lahko vpliva na kakovost vašega življenja, a le, če to dopustite. Obstaja veliko učinkovitih ukrepov, ki so na srečo pogosto preprosti in povsem izvedljivi. Že samo pogovor s prijateljem ali sosedom lahko razkrije, da se s podobno težavo srečuje marsikdo, ki prav tako kot vi hrepeni po iskrenem pogovoru in skupnem iskanju rešitev. Zato se je težave z urinsko inkontinenco dobro lotiti, še preden napolnjuje vsako vašo misel, začne krojiti vaš vsakdan in vplivati na vaše splošno počutje. To si zaslužite.

Z nehotenim in nenadzorovanim uhajanjem urina se sooča približno 13 odstotkov prebivalstva. Pri tem je zmotno mišljenje, da tovrstne težave pestijo zgolj ženske, čeprav je res, da zaradi tega trpi znatno manj predstavnikov moškega spola.

Pri ženskah se urinska inkontinenca lahko pojavi že po 20. letu, po prvem porodu ali kasneje v obdobju menopavze. Kot poudarja ginekologinja prof. dr. Nataša Tul Mandić iz Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna, po nekaterih podatkih za inkontinenco trpi vsaka druga ženska po 50. letu starosti, medtem ko je v reproduktivnem obdobju inkontinentnih do 15 odstotkov žensk. Moški se s tem stanjem v večini začnejo soočati po 40. letu starosti, a je njihov delež manjši, deloma tudi zato, ker zaradi zanikanja številke niso realne. Skrb zbujajoč je podatek Mednarodnega združenja za inkontinenco (ICS), da kar 70 odstotkov oseb s tovrstnimi težavami nikoli ne poišče zdravniške pomoči. Edini pravi čas za ukrepanje pa je takoj. S starostjo se namreč inkontinenca pojavlja pri vse več ljudeh, stanje pa se brez ukrepanja slabša.

Neusklajeno delovanje

Nadzor nad izločanjem urina opravlja sečni mehur. Njegove mišične stene se raztezajo, ko se polni, in stisnejo navzdol, ko se prazni. Iz mehurja vodi sečnica, ki jo obdajata dve mišici zapiralki s pomembno nalogo: preprečevanje uhajanja urina.

Ženske so vsekakor bolj ogrožene tudi zaradi anatomije, saj je njihova sečnica veliko krajša. Mišica zapiralka, ki je odgovorna za zadrževanje urina, pa je bistveno šibkejša od moške zapiralke,« pojasnjuje Ljubo Breskvar, dr. med., specialist urologije iz urološke ordinacije Tauro.

Nosilni steber celotnega procesa je medenično dno oziroma njegove mišice, ki omogočajo normalen položaj mehurja in sečnice. Čeprav je medenično dno zgolj podporni aparat, pa šibkost njegovih mišic pomeni večjo verjetnost za uhajanje urina.

Darja, mati dveh otrok, je rodila pri 30 in 34 letih. »Pred prvim porodom in po njem sem imela dovolj časa za vadbo mišic materničnega dna, že med drugo nosečnostjo pa se je vse spremenilo,« se spominja. »K temu je dodatno pripomoglo dejstvo, da je bil drugorojenec velik in je že med nosečnostjo močno pritiskal navzdol. Mišice so posledično vse bolj hlapele. In začele so se težave z uhajanjem urina. «

Različni vzroki, podobne posledice

Neusklajenost vseh delov urinskega trakta torej pripelje do urinske inkontinence. Čeprav je končni rezultat, uhajanje urina, enak, pa ne gre za enotno obolenje, saj so vzroki zanj lahko zelo različni.

URGENTNA INKONTINENCA je stanje, v katerem oseba čuti močno potrebo po uriniranju tudi, kadar mehur ni poln. V takšnih primerih je inkontinenca povezana s čezmerno aktivnim mehurjem. Ta nenadna intenzivna potreba se lahko pojavlja zelo pogosto, tudi ponoči. Siljenje na vodo se pojavi tudi od 20- do 30-krat v dnevu, pri čemer praviloma uidejo le majhne količine urina. To stanje se pojavlja pri moških in ženskah, saj je, kot poudarja dr. Breskvar, pri tej vrsti inkontinence razlika med spoloma bistveno manjša kot pri drugih oblikah. Vzroki zanjo so najpogosteje živčna okvara (kot posledica poškodbe ali nevrološke bolezni, denimo možganske kapi), okužbe sečil, prekomerno pitje vode, zaprtje in uživanje določenih zdravil.

STRESNA INKONTINENCA nastane ob nenadnem povečanju pritiska na mehur in sečnico. Je posledica oslabljenih in poškodovanih mišic medeničnega dna ter mišic zapiralk, katerih naloga je preprečevanje uhajanje urina, a morajo mišice biti zadosti močne za to. Prof. dr. Nataša Tul Mandić pojasnjuje, da se stresna inkontinenca pojavlja denimo ob telesni aktivnosti, kašljanju, kihanju, smejanju, dvigovanju bremen, ob težkem delu, hoji po stopnicah ali hribu navzdol. Imenujemo jo tudi obremenilna inkontinenca, stanje pa je pogostejše pri ženskah zaradi že omenjene anatomije, krajše sečnice in šibkejših zapiralk. S to vrsto inkontinence se pogosteje srečajo ženske, ki so rodile. Vzrok zanjo pa sta lahko tudi prekomerna telesna teža in slabo delovanje mišic zapiralk sečnega mehurja, pri moških pa se lahko včasih pojavi po operaciji prostate.

PRELIVNA INKONTINENCA nastane, kadar posameznik sečnega mehurja ne izprazni popolnoma, zato urin uhaja samo toliko, kolikor je sečni mehur, ki ne more več zadrževati urina, prekomerno napolnjen, pojasnjuje dr. Breskvar.

V večini primerov se prelivna inkontinenca pojavlja pri moških zaradi težav s prostato, lahko so vzrok oslabljene mišice mehurja, lahko pa je stanje tudi posledica bolezni živčevja ali uživanja določenih zdravil. Pri otrocih je lahko vzrok v prirojeni zožitvi sečnice.

Uhajanje urina pri otrocih.

Če otrok do šestega leta starosti ni sposoben popolnoma kontrolirati urina (podnevi, ponoči ali oboje), urologi štejejo, da gre za patološko oziroma bolezensko inkontinenco. V takšnih primerih urolog opravi pregled, da izključi kakršnokoli anomalijo v razvoju urotrakta, naredi dodatno diagnostiko in po potrebi vključi še druge specialiste, denimo psihoterapevta. »Inkontinenca pri otrocih je namreč velikokrat povezana s psihološkim stanjem otroka in je v nekaterih primerih težje ozdravljiva,« pojasnjuje urolog dr. Ljubo Breskvar. Šestletni sin Nataše iz Celja je bil podnevi že suh, ponoči pa je redno močil posteljo, zato je še vedno uporabljal plenice. »To je na njegovo samopodobo vplivalo izjemno slabo, zato smo se lotili raziskovanja vzrokov in rešitev,« se spominja. »Psihološki vzroki so bili izključeni, prav tako so ledvice delovale normalno, v urotraktu pa ni bilo okužb. Zato so mu najprej predpisali kuro zdravil, ki preprečujejo prekomerno kopičenje urina v nočnem času. Ker to ni pomagalo, smo uporabili navidez trd prijem – nočni alarm. Vsakič, ko je sinu ušla kapljica urina, se je vključil alarm, ki ga je prebudil, in sin je šel na stranišče. Očitno se telo hitro uči, saj je ta način deloval že v nekaj tednih.« Urinska inkontinenca bistveno pogosteje prizadene dečke, saj njihovi možgani in živčni sistem kasneje prevzamejo nadzor nad delovanjem sečnega mehurja in zapiralk kot pri deklicah. Pri tovrstnih vzrokih obstaja veliko postopkov, ki lahko močenje olajšajo, vse pa je treba vpeljevati po posvetu z zdravnikom in ob upoštevanju stanja otroka.

Uhajanje blata

Nezmožnost zadrževanja blata do trenutka, ko ga je mogoče izločiti kontrolirano, pojasnjuje primarij Valentin Sojar, dr. med., specialist splošne kirurgije iz medicinskega centra Iatros.

VZROKI: Pri moških se pojavi kot posledica bolezni (rak črevesja ali prostate) in zdravljenja, ki obsega tudi obsevanje in operacije. Vzrok so lahko tudi poškodbe hrbtenice in hrbtenjače, vendar v manjši meri. Pri ženskah gre pogosto za posledice obporodne poškodbe, kar se zgodi v skoraj 30 odstotkih vseh porodov. Posledice niso vidne takoj, lahko se pokažejo čez desetletja oziroma v menopavzi, ko se v telesu dogaja več sprememb.

UKREPI: Pred začetkom zdravljenja mora zdravnik ugotoviti vzrok, ki pogosto ni okvara medeničnega dna, temveč ohlapnost medeničnih organov. Pri zdravljenju pomaga sprememba v življenjskem slogu, prehrani, načinu odvajanja blata … Več kot 80 odstotkov primerov lahko pozdravijo z enostavnimi ukrepi in njihovim doslednim izvajanjem. Ko preprosti ukrepi niso dovolj, zdravniki paciente napotijo k specializiranim fizioterapevtom, naslednja stopnja pa so posegi poprave poškodovanih mišic, vsaditve umetnih mišic zapiralk in stimulacija sakralne hrbtenice. Pri slednji električne stimulatorje vstavijo ob hrbtenico in tako okrepijo mišice.

FUNKCIONALNA INKONTINENCA nastane zaradi nezmožnosti pravočasnega obiska stranišča zaradi telesne ali duševne prizadetosti.

Dejavniki, ki vplivajo na otežen obisk stranišča, so lahko zmanjšana mobilnost, slabovidnost, nezmožnost pravočasnega slačenja ali nezmožnost sporazumevanja. Stroka opredeljuje še druge vrste inkontinence, med katerimi sta pogosto v ospredju MEŠANA in PSIHOGENA INKONTINENCA. Pri prvi gre za kombinacijo več vrst inkontinence, pri ženskah je pogosta kombinacija stresne in urgentne urinske inkontinence, pri moških pa kombinacija prelivne inkontinence zaradi povečane prostate in urgentne po možganski kapi. Psihogena inkontinenca pa nastane zaradi duševnih vzrokov, zato je pogostejša pri depresivnih bolnikih. Ta oblika se pri otrocih denimo kaže kot stalno močenje postelje.

Inkontinenca naj ne bo več tabu!

Mamica Darja se je po drugem porodu znašla pred veliko težavo, saj je prvič doživela stresno inkontinenco. »Nekaj časa sem težave skrivala celo pred možem,« pripoveduje. »Sram me je bilo, čeprav sem razumsko vedela, da nisem sama kriva in da je to bolezensko stanje kot vsako drugo.« Ampak skrbi so bile odveč. Mož je stanje sprejel kot nekaj povsem normalnega, in ker je Darji urin začel uhajati med spanjem, ji je celo on kupil nepremočljivo podlogo za posteljo. »Tudi čez dan sem s sabo vedno nosila rezervne hlačke, saj mi je urin vse bolj uhajal med kihanjem in kašljanjem. Najhuje je bilo, ko sem znova začela teči in sem imela po nekaj kilometrih tekaške hlače od urina premočene do kolen. Spomnim se, da sem se takrat sesedla na prag in jokala od hude stiske,« se spominja trenutkov tesnobe.

»Nehoteno in nenadzorovano uhajanje urina se lahko zgodi ob najbolj neprimernem času, poleg mokrega perila pa ga spremlja še neprijeten vonj po urinu,« inkontinenco opisuje prof. dr. Nataša Tul Mandić. Prav zato je to izjemno neprijetna in stresna težava, ki lahko postane velika ovira pri vsakdanjem življenju. Pogostejša in močnejša je, težje jo ljudje prenašajo. Po drugi strani pa še vedno ostaja tabu. Ljudje pogosteje kot pogovor o tem izberejo izolacijo in opuščanje normalnega življenja ter nekaterih aktivnosti. Iz motnje, ki jo je v večini primerov mogoče odpraviti ali vsaj omiliti, pa se lahko sčasoma razvijejo večji zdravstveni, socialni in psihični problemi.

Dr. Breskvar poudarja, da inkontinenca sama po sebi ni resna zdravstvena, temveč bolj socialna in higienska težava: »Socialna težava se pojavi v smislu omejitev, ki jih ima oseba zaradi inkontinence. O zdravstveni težavi pa začnemo govoriti šele takrat, ko nam inkontinence ne uspe pravočasno pozdraviti.« Zato je pri inkontinenci ne glede na pogostost pojava ključno, da pacienti takoj ukrepajo. Ni treba, da zaradi inkontinence trpite. V veliko primerih lahko zdravniki uspešno pomagajo stanje odpraviti ali pa bistveno zmanjšati njegove posledice.

Zdravljenje odvisno od vrste inkontinence

Zdravljenje inkontinence je prilagojeno vrsti težave oziroma njenemu vzroku. Kot poudarja prof. dr. Tul Mandićeva, imajo zdravniki danes veliko možnosti za lajšanje in odpravo motnje, zato se ljudem stanja nikakor ni treba sramovati. »Pomoč lahko ponudijo osebni zdravniki, zanjo so specializirani tudi fizioterapevti in medicinske sestre, v težjih primerih pa ginekologi in urologi.« Veliko pa lahko storite tudi sami s preventivnimi ukrepi.

ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG je preventiva in zdravljenje v enem. Če že imate težave z inkontinenco, je pomembno, da spremenite svoj življenjski slog. Poskusite izgubiti prekomerno telesno težo, skrbite za redno telesno aktivnost, ne kadite ter zmanjšajte vnos kofeina in alkohola.

KREPITEV MIŠIC medeničnega dna pomaga tako pri stresni kot urgentni inkontinenci ter je učinkovita pri ženskah in moških. Pri izvajanju vaj si predstavljajte, da poskušate ustaviti odtekanje urina, in pri tem stiskajte oziroma krčite mišice. Čeprav se vaja zdi preprosta, jo veliko ljudi izvaja narobe, zato se je dobro posvetovati s fizioterapevti. Nekateri centri pri ambulantni rehabilitaciji ponujajo celo krepitev mišic s pomočjo magnetnega stola.

TRENING MEHURJA izvajate tako, da si določite intervale, ko lahko greste na stranišče. S treningom dosežete tudi, da mehur zadrži večje količine urina.

NEVROMODULACIJA je nadzorovano draženje živcev, ki so odgovorni za delovanje sečnega mehurja oziroma mišic zapiralk. Gre za nadzorovan trening mehurja, ki se lahko izvaja pri moških in ženskah. Vodijo ga usposobljeni specialisti, ki s posebno tehniko z električnimi impulzi trenirajo mehur, da je spet sposoben opravljati svojo nalogo.

ZDRAVILA lahko sproščajo mišice mehurja in zmanjšajo nekatere simptome inkontinence.

Zmanjšajte moč urinske inkontinence

• Skrbite za primerno telesno težo.

• Prenehajte kaditi, izogibajte se alkoholu, gaziranim pijačam in pijačam s kofeinoom.

• Pijte zadostne količine vode večkrat čez dan, zvečer manj.

• Pravilno dvigajte težja bremena.

• Izogibajte se hrani, ki dražeče vpliva na mehur.

• Izvajajte vaje za krepitev mišic medeničnega dna.

Vadba za ženske in moške že od mladosti naprej

Prof. dr. Nataša Tul Mandić poudarja, da lahko nastanek urinske inkontinence deloma preprečimo z rednimi vajami za krepitev mišic medeničnega dna: »Vaje svetujemo vsem ženskam že od mladosti dalje.« Vaje za krepitev mišic medeničnega dna je treba opravljati vsak dan, lahko tudi večkrat na dan. Izvajate jih lahko v vseh položajih, najlažje leže. Zamislite si, da stisnete medenično dno tako, kot da želite prekiniti curek urina in uhajanje vetrov, nato pa stisnjeno dno povlečete navzgor in zadržite, kolikor dolgo zmorete, idealno je 10 sekund. Vaje ponovite 10-krat, sčasoma lahko dolžino stiska postopno podaljšujete, vendar ne več kot na 15 sekund.

KIRURŠKO ZDRAVLJENJE je v nekaterih primerih edina smiselna rešitev. Urolog dr. Breskvar pri jasnih in ozdravljivih vzrokih inkontinence navaja metodo začasne vstavitve urinskega katetra, dokler vzrok za inkontinenco ni kirurško rešen. Pri stresni inkontinenci imajo na razpolago vstavitev mrežice pod sečnico, ki sečnici daje boljšo podporo, možna pa je tudi vstavitev umetne zapiralke, toda ta poseg prinaša nekaj tveganja.

SPROSTITVENE TEHNIKE, kot so avtogeni treningi in medicinska hipnoza, lahko po mnenju prof. dr. Tul Mandićeve pomagajo zadrževati vodo in umirjati prekomerno aktiven mehur.

Darja je bila vztrajna. Na začetku je nosila dnevne vložke in vsak dan izvajala vaje za krepitev mišic medeničnega dna. Ko je opazila, da to ne bo dovolj, je šla k svoji osebni zdravnici. Ta jo je napotila k fizioterapevtu. »Terapevt mi je s posebno terapijo in vajami okrepil mišice tako, da lahko zdaj normalno tečem in se gibljem. Morda bom lahko kdaj tudi kihnila brez strahu, a pot do tja je še dolga. A da se in na koncu se splača,« je optimistična sogovornica.

Poskrbite tudi za svojo kožo

Urinska inkontinenca med drugim vpliva tudi na kožo. Pojavijo se lahko številna obolenja, denimo dermatitis in razjede. Poslabšanje stanja kože ima prav tako kot inkontinenca lahko velik vpliv na fizično in psihično počutje. Mednarodno združenje za inkontinenco ob tem svetuje, da uporabljate različne vrste izdelkov. VLAŽILNI ROBČKI ZA INTIMNE PREDELE so primerni na vsakem koraku in za vsak trenutek, ker ne dražijo kože. ČISTILA V PRŠILU brez vonja se uporabljajo za čiščenje kože, hkrati pa jo navlažijo. VLAŽILNE KREME morajo biti namenjene izrecno temu delu telesa. Nanašajte jih na čisto kožo. ZAŠČITNA MAZILA so zasnovana za preventivno zaščito kože pred draženjem, ki ga povzroča blato, urin ali prekomerna vlažnost.

S pogovorom do pr(a)vih rešitev

Na spletu lahko v trenutkih stiske najdete številne informacije o inkontinenci, za katere pa ni nujno, da bodo koristne in vam bodo kakorkoli pomagale, lahko pa vas še bolj prestrašijo. Pomembno je, da nekomu zaupate svoje težave in nato skupaj s strokovnjakom poiščete primerno rešitev.

Sram in zadrega naj ne bosta razloga, da se znajdete v neprijetni situaciji. Pogovor z najbližjimi naj bo vaša prva pomoč, iskanje rešitve pa zaupanje tistim, ki vas bodo pripeljali do lepšega jutri – najprej osebnemu zdravniku, potem pa specialistom.

S staranjem se začnejo pojavljati zdravstvene težave. Po 40. letu se telo pospešeno stara. Preberite, kako se lahko na to obdobje pripravite.