Pazi nase
Junij 2020

Junij 2020 | Počutje

Tudi mišice pomnijo

Ko trenirate možgane, so pozitivne posledice za pomnjenje praviloma precej dolgotrajne. Ko trenirate mišice in nato prenehate, pa te hitro uplahnejo. A tudi posledice mišičnega treninga so dolgotrajne. Posebne celice, ki jih pridobite med vadbo, ob neaktivnosti ne izginejo, ampak čakajo na svojo ponovno priložnost. Ko jo dobijo, se mišice okrepijo bistveno hitreje, kot bi se, če bi jih vadili prvič. To je mišični spomin.

KO DOLOČENO DEJAVNOST PONAVLJATE dovoljkrat in dovolj dolgo, se v možganih zgodijo nevrološke prilagoditve. Te med drugim omogočijo, da nekoč natrenirane gibe ponovno usvojite hitreje, kot bi jih, če bi se jih lotevali prvič. Ko znate voziti kolo, znate to praviloma za vedno.

Strokovnjak za športno diagnostiko, načrtovanje in vodenje sodobnih nadzorovanih načinov treniranja ter specialne priprave po poškodbah dr. Mitja Bračič na drugi strani poudarja: »Če določene mišične skupine niso funkcionalne zaradi mišične asimetrije, deficita, obolenja ali poškodbe, njihovo funkcijo prevzemajo druge. Ta pojav povzroči spremenjene vzorce gibanja, ki pa po navadi niso pravilni ter škodijo mišicam in skeletu.« Takšne napačne vzorce, denimo nepravilno držo, je prav zaradi nevroloških prilagoditev težje spremeniti in je za to potrebnega precej časa.

Spomin, ki ga o mišični aktivnosti zapisujejo možgani, ima torej pozitivno in negativno plat. Toda to ni mišični spomin, o katerem govorimo v uvodu. Obstaja namreč čisto pravi mišični spomin. Ta deluje na dveh ravneh. »Zapisuje« se v strukturi mišic in celo v genski material mišičnih celic.

Enkrat močna, vedno močna mišica?

V mišicah ob vadbi poteka zanimiv proces. Ko pridobivate skeletno mišično maso na novo, se k mišičnim celicam priklapljajo proste celice. Te skupaj z obstoječimi mišičnimi celicami tvorijo mišično maso, pri tem pa nastajajo posebne večjedrne celice, mionukleusi. Ko gre za prvo aktivacijo mišic, ta postopek zahteva svoj čas.

Bistveno hitrejši pa je, če so mišice v preteklosti že bile izgrajene, a so kasneje zaradi različnih vzrokov uplahnile. Raziskava skupine norveških znanstvenikov z različnih univerz je pokazala, da v preteklosti nastali mionukleusi kljub plahnenju mišic ne izginejo, ampak čakajo na novo priložnost za izgradnjo mišic. Ker zaradi tega novo nastajanje mionukleusov ob vrnitvi k vadbi ni potrebno, je ponovna izgradnja mišic hitrejša.

Zato je začetek intenzivne vadbe vselej težji in pridobivanje mišične mase dolgotrajnejše kot pri redni vadbi, tudi če so med njo premori. Mišično maso torej pridobite nazaj hitreje, če je ne pridobivate prvič v življenju.

Dr. Bračič pri tem opozarja, da je »pridobivanje mišične mase odvisno tudi od načina vadbe in prehranjevalnih vzorcev. V sodobni družbi težje vzpostavimo sistematično prehranjevanje in zadostno količino vadbe. Gredo pa ljudje tudi v druge skrajnosti, kot je prekomerno ukvarjanje s športom, ki je lahko velik stresni faktor.«

Sogovornik dodaja še eno pomembno ugotovitev: »Primerno gibalno aktivnost v zrelih letih težko pridobimo, če jo zamudimo v mladosti. Zato pri številnih rekreativcih, ki nimajo športne podlage iz mladosti, prihaja do poškodb.« Že otroci in mladostniki bi tako morali imeti zadostno količino raznolikih gibalnih dejavnosti. Odločitev za samo en šport v zgodnji mladosti zato ni dobra za organizem.

Primerno gibalno aktivnost v zrelih letih težko pridobimo, če jo zamudimo v maldosti. Zato pri številnih rekreativcih, ki nimajo športne podlage iz mladosti, prihaja do poškodb.

Moč, zapisana v DNK

Toda mišični spomin ni omejen le na fiziološke spremembe v možganih in mišicah. Raziskava znanstvenikov z različnih britanskih univerz je pokazala, da se spremembe v naših mišicah zapisujejo neposredno v DNK mišičnih celic.

Ni pa še povsem jasno, kako dolgotrajen je mišični spomin. Za zdaj ugotavljajo, da če ste bili denimo pred enim letom v dobri formi, je velika možnost, da spomin na to obdobje v mišicah še obstaja in se boste lažje vrnili v formo, kot če bi začenjali prvič. Zagotovo pa spomin deluje najmanj nekaj tednov. V raziskavi Univerze v Tokiu so dokazali, da so rezultati vadbe po treh mesecih povsem enaki, če trenirate nepretrgoma ali pa si vmes vzamete nekaj tednov brez gibanja.

Idealen scenarij je seveda redna vadba, ki vaše »mišične možgane« ohranja vitalne. Tako boste tudi po morebitni poškodbi okrevali veliko hitreje, kot če vaša mišična masa nikoli ne bi bila močna. Dr. Bračič potrjuje, da pacienti, ki pred operativnim posegom utrjujejo zdrave dele telesa, okrevajo bistveno hitreje kot tisti, ki jih ne.

Očitno velja, da telo zna, kar se telo nauči. Čeprav se nauči tudi slabih navad, si na srečo zapomni tudi dobre. Nič hudega, če ga začnete učiti pozneje. Vendarle dr. Bračič opozarja, da to storite preudarno in pod strokovnim nadzorom. Začeti bo morda težko, a s časom vse postane lažje.

Skrbite za mišice tudi med okrevanjem

Pomembno je, da vam po poškodbi čim prej postavijo diagnozo in začnete ustrezno rehabilitacijo. Zavarovanje Specialisti+ omogoča hiter dostop do specialista, diagnoze in zdravljenja, katerega del je lahko tudi ambulanta rehabilitacija oziroma fizioterapija.

Preverite ponudbo
Nikoli ni prepozno za gibanje. Splača se. Neaktivnost namreč povzroča številne bolezni. A tudi aktivnost s sabo prinaša poškodbe. Preverite, kako preprečiti bolečine v kolenu.

Seznam vseh člankov

Preberite tudi

Nazaj PREJŠNJI NASLEDNJI Naprej