Si bakterije prisvajajo naše telo?

Nekaj zanimivih prepričanj kroži med ljudmi. Recimo, da je v človeškem telesu bakterij desetkrat več kot človeških celic. Pa jih je res?

V NAS JE VESOLJE OBEH svetov. Bakterije so poleg tkivnih in drugih celic najpomembnejši sestavni del človeškega telesa. Toda njihovo število je odvisno od številnih dejavnikov in ni stalno, ampak se nenehno spreminja.

Dolgo so senzacionalisti dramatično trdili, da nas pretežno gradijo bakterije. In skoraj 50 let je trajalo, da so ovrgli dramatični izračun ameriškega mikrobiologa Thomasa Luckeyja. Raziskava izraelskih znanstvenikov z Weizmannovega inštituta je končno dokazala, da je bakterij v nas približno enako oziroma za odtenek več kot človeških celic. Gradi nas namreč okoli 30 trilijonov celic (od tega je kar 84 odstotkov rdečih krvničk) in od 30 do 50 trilijonov bakterij (neupoštevaje viruse, glive in arheje).

Število stalno naseljenih telesnih bakterij nenehno niha. Z vsakim odvajanjem blata se denimo rešimo kupa bakterij, njihov delež pa je različen od posameznika do posameznika. Zanimivo je, da imajo ženske manj človeških celic, predvsem rdečih krvničk, zato pri njih bakterije močneje prevladujejo.

Spreminja pa se tudi sestava našega mikrobioma. Na prelomu tisočletja so pri ameriškem Nacionalnem inštitutu za zdravje v projektu Človeški mikrobiom odkrili, da nas naseljuje več kot 10.000 mikrobnih vrst. Njihova razmerja se stalno spreminjajo, a se mikrobiom pri zdravem človeku vselej samodejno povrne v ravnovesje, četudi z drugačno bakterijsko sestavo. Če je mikrobiomsko ravnovesje porušeno, denimo po zdravljenju z antibiotiki, pa je koristno v organizem naseliti nove koristne bakterije. To lahko storimo denimo z uživanjem probiotikov ali celo s presaditvijo črevesne flore, ki ji tudi v strokovnih krogih dajejo vse več veljave.

Bakterije lahko ogrozijo življenje, večinoma pa so njegove marljive in tihe podpornice. Pomagajo prebavljati in presnavljati hrano, proizvajajo številne pomembne vitamine, kot sta vitamina B6 in B12. Telo tudi varujejo pred škodljivimi različicami, saj s svojimi kislinami preprečujejo njihovo razrast ter tako krepijo naš imunski sistem.

Bakterije ustvarjajo in vzdržujejo svet, kot ga poznamo. Značilen vonj dežja povzroča bakterija actinomycetes. Znoj ima neprijeten vonj zaradi bakterij, ki živijo na koži in izločke spremenijo v kisline. Sir nam zaradi njih lahko celo diši. Pa tudi poljubljanje prav zaradi bakterij ni kar tako. Med poljubom si izmenjamo med 10 milijoni in milijardo bakterij. Drug drugega tako spreminjamo tudi z njihovo izmenjavo. Da, bakterije nas povezujejo – v dobrem in slabem.

Naše telo je neskončno zanimivo. Zakaj potrebujemo nohte in slino? So naši prstni odtisi res edinstveni? Preverite v člankih na povezavah.