Prihodnost antibiotikov

V našem telesu divja nenehna vojna. Dokler sta obe strani enako močni, tega niti ne zaznamo. Ko prevladajo mikrobi, ki jim imunski sistem ni kos, pa to izdatno občutimo. Na srečo lahko številne bakterijske okužbe, denimo angino, bakterijsko pljučnico in uroinfekte, zdravimo z antibiotiki. A ti so vse manj učinkoviti. Zakaj je tako in ali se nam v prihodnosti obeta napredek na tem področju?

ANTIBIOTIKI, KI JIH USTVARJAJO NA TEMELJU izjemnega Flemmingovega odkritja penicilina pred skoraj 100 leti, so eno največjih medicinskih odkritij vseh časov. So pa zaradi (pre)široke oziroma nepravilne rabe vse manj učinkoviti. Na to je opozarjal že Flemming, ko je kmalu po izdelavi prvega antibiotičnega zdravila poudaril, da lahko nepravilna raba izniči njihovo učinkovitost.

Po podatkih evropske komisije hude bakterijske infekcije v Evropski uniji na leto povzročijo kar 33.000 smrti. Vzrok: bakterijska odpornost proti obstoječim antibiotikom. Kljub neverjetnemu napredku znanosti na vseh področjih iz leta v leto naraščajo stroški in število smrti zaradi odpornosti bakterij proti obstoječim antibiotikom. Nekaj rešitev je sicer že na obzorju, a kolektivna odgovornost za preprečevanje neučinkovitosti antibiotikov ni le na strani zdravnikov in farmacevtske industrije, ampak tudi na strani bolnikov.

Ali bakterije (spet) postajajo nevarne?

Odpornost bakterij povzročata predvsem dve napaki: predpisovanje antibiotikov za nebakterijske okužbe in njihovo nepravilno jemanje.

Primož Kus, dr. med., specialist družinske medicine, pravi, da se »tako v zahodnem svetu kot tudi v Sloveniji zadnja desetletja srečujemo s povečano odpornostjo proti vse več antibiotikom«. Podatki kažejo, da naj bi do leta 2050 v Evropi zaradi neobčutljivosti bakterij za antibiotike umrlo desetkrat več ljudi kot zdaj, kar 350.000 ljudi vsako leto. Zato je boj proti bakterijam, ki se ne odzivajo na noben znan antibiotik, visoko na prednostni listi ukrepov v večini držav razvitega sveta. In boj se začne pri receptu za zdravilo.

»Trend povečevanja odpornosti so infektologi z ozaveščanjem zdravnikov, ki predpisujejo antibiotike, in ozaveščanjem splošne javnosti omilili denimo v skandinavskih državah, medtem ko v Sloveniji ta trend še ni ustavljen,« pojasnjuje Primož Kus. »Družinski zdravniki najbolj opažamo preobčutljivost antibiotikov na področju infekcij spodnjih sečil in spodnjih dihal, prav tako že opažamo pojave odpornosti pri okužbah kože. Je pa nekoliko bolje pri otroški populaciji, saj pri obisku pediatra starši pogosteje izrazijo dvom o potrebnosti uživanja antibiotikov in jih pediatri zato redkeje predpišejo.«

ANTIBIOTIKI ŠIROKEGA SPEKTRA DELUJEJO NA VEČ VRST BAKTERIJ, ANTIBIOTIKI OZKEGA SPEKTRA PA NA ENO VRSTO BAKTERIJ.

Sicer lahko delujejo na 3 različne načine:

1. napadejo celično steno bakterije oziroma preprečijo sintezo celične stene;
2. preprečijo razrast bakterij;
3. preprečijo tvorbo beljakovin ali vitaminov v bakteriji – ti so nujno potrebni za njeno preživetje.

Obstajajo pa tudi antibiotiki, ki zavrejo delovanje bakterij na več načinov hkrati, kar naj bi bilo posebno učinkovito.

V skandinavskih državah so ti ukrepi že obrodili vidne rezultate. »Ključna je preventiva oziroma skrb za pravilno in strokovno predpisovanje antibiotikov,« pravi družinski zdravnik Primož Kus. »Razvoj novih učinkovitih antibiotikov namreč ni dovolj hiter, da bi lahko sledil skrb zbujajočemu trendu. Čeprav so novi načini razvoja novih antibiotikov dobrodošli, pa to dolgoročno ni edina rešitev.«

Bolezni, ki se vračajo

Proti nekaterim boleznim, ki smo jih še pred desetletji uspešno zdravili z antibiotiki, smo danes že nemočni. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) celo svari, da prihajamo v postantibiotično dobo, v kateri bo vse več bakterij odpornih proti obstoječim antibiotikom. Opozarjajo, da scenarij, v katerem bi lahko ubijale že blage okužbe in manjše poškodbe, ni apokaliptična fantazija, ampak resnična možnost.

WHO pa najbolj skrbi vse širša odpornost bakterij proti tako imenovanim karbapenemom, širokospektralnim antibiotikom, ki veljajo za antibiotike zadnje izbire. Ko vse drugo odpove, uporabimo karbapeneme. Raziskava WHO v 129 državah je pokazala, da je v nekaterih delih sveta že kar polovica okužb, ki jih povzročajo najpogostejše skupine bakterij, odpornih proti zdravljenju s karbapenemi.

S tem problemom se zato po svetu ukvarja na tisoče raziskovalcev. Odpornost bakterij proti antibiotikom je poleg zdravljenja raka eden največjih izzivov sodobne medicine.

Antibiotiki prihodnosti

Svet bakterij in njihovega delovanja je izjemno raznolik, zato je tudi načinov boja proti njim veliko oziroma imajo različne mehanizme. Znanstveniki se tako lotevajo odkrivanja povsem novih možnosti in tudi možnosti izboljšanja oziroma podrobnejšega spoznavanja že obstoječih antibiotikov. Vse več je povsem novih odkritij o delovanju bakterij, ki bi lahko pomenila novo smer boja z njimi, praviloma tako, da bakterije presenetimo in prelisičimo. Navajamo le nekaj zanimivih odkritij.

Slovenski raziskovalec dr. Hrvoje Petković z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je skupaj z ekipo proučil skupino sicer učinkovitih aminoglikozidnih antibiotikov, ki pa imajo izjemno močne stranske učinke, denimo trajno okvaro sluha. V tej skupini so odkrili dva antibiotika z nizko stopnjo stranskih učinkov in veliko učinkovitostjo na večkrat odporne patogene, kar je dober obet za boj s tovrstnimi okužbami brez hudih stranskih učinkov.

Biokemik in nobelovec Kary Mullis je ugotovil, da obstajajo posebne vrste bakterij, ki jih protitelesa (naša naravna obramba) učinkovito odstranjujejo. Če bi bakterije, proti katerim je učinkovit že naš imunski sistem, pripeli na patogene, ki se jih želimo rešiti, bi morda imunski sistem prepoznal tudi te patogene in jih uničil.

Teoretični fizik David Brenner z ameriške Univerze Columbia je s kolegi odkril zanimivo lastnost UVC- svetlobe. Ta je sicer izjemno škodljiva za človeka, saj trajno poškoduje kožne celice, a je hkrati tudi naravno dezinfekcijsko sredstvo; z njo denimo sterilizirajo operacijske sobe. Toda odkrili so, da ima daljna UVC- svetloba pomembno lastnost: ubija bakterije in ne škodi človeku. Odkrili so tudi, da bakterije s kemičnimi signali med seboj komunicirajo ter tako ubrano delujejo v napadu in obrambi. Če bi lahko z antibiotiki dosegli, da bi si bakterije pošiljale sporočila o samouničenju, bi lahko zmagali.

Po podobni poti je šla slovenska biokemičarka dr. Vita Majce. S sodelavci na britanski Univerzi Warwick je raziskala delovanje že uveljavljenega antibiotika in odkrila mehanizem njegovega uničevanja bakterij (ter odpornosti bakterij proti njegovemu delovanju). Opremljeni s tem znanjem so se lotili spremembe strukture antibiotika. Tako raziskujejo možnost uporabe spojin, ki jih bakterija ne prepozna kot nevarne, saj so podobne spojinam, ki tvorijo celične stene bakterijskih celic. Tako bi lahko kot trojanski konj povzročile razpad bakterije.

ABC RAVNANJA Z ANTIBIOTIKI

Večina okužb, ki povzročijo obolenje, je virusnih. Proti njim so antibiotiki nemočni. Zato upoštevajte naslednja zlata pravila o uporabi antibiotikov.

1. Uživajte jih le pri bakterijskih okužbah. Če je povzročitelj bolezni vprašljiv, naj zdravnik opravi ustrezne preiskave, ki potrdijo, ali gre za bakterijo.
2. Uživanje po navodilih. Ne opustite uživanja predčasno, jemljite zdravila natančno po navodilih zdravnika. Med uživanjem ne pijte alkohola, odsvetujemo pa tudi uživanje mleka, mlečnih izdelkov in kave.
3. Nikoli sami sebi zdravnik. Ob sumu na bakterijsko okužbo nikakor ne jemljite antibiotikov, ki jih imate morda v svoji domači lekarni. S tem si lahko naredite veliko več škode kot koristi.

Ključ smo mi

Poti in obetajočih možnosti je torej veliko. A v času, ko antibiotike odkrivajo, izdelujejo in preizkušajo, se bakterije preobražajo. Zato se ne gre zanašati le na znanstveni razvoj, ampak tudi (in predvsem) drug na drugega. Boj z bakterijami se mora namreč odvijati na več frontah: v laboratorijih, v ordinacijah družinskih zdravnikov in pri nas doma. Z doslednostjo pri pravilnem jemanju antibiotikov in opozarjanjem drug drugega namreč ne poskrbimo le zase, ampak tudi za druge, celo za zanamce.

Prebavne težave so pogost spremljevalec uživanja antibiotikov. Lahko pa so tudi znak resnejših težav, denimo raka debelega črevesa. Preberite, kako preprosto ga je odkriti in celo preprečiti s pomočjo presejalnih testov.