Pametno z implantati

Zobni implantati so elegantna rešitev, ko je treba zapolniti vrzel v zobovju. A postopek, ki vodi do njihove vstavitve, mora biti strokoven, skrb zanje po vstavitvi pa mora biti najmanj tako temeljita kot skrb za lastno zobovje. Če tega ni, se težave iz ust razširijo po vsem telesu. Poznate pravilen postopek vsaditve in skrbi za vsadke?

Z RAZVOJEM ZOBOZDRAVSTVA so se pojavile nove rešitve, ki so predvsem z estetskega vidika in vidika uporabe veliko boljši nadomestki lastnih zob od do zdaj uveljavljenih. Implantologija je po besedah dr. Sebastjana Perka, doktorja dentalne medicine iz zobozdravstvenega centra Ustna medicina, dosegla napredek zlasti v razvoju materialov in zavedanju, da je bolj kot vse drugo pomembna temeljita in strokovna priprava kosti in dlesni na mestu, ki ga bo zasedel vsadek. »Vstavljanje implantata je resen poseg, zato je nujno poznati celoten postopek pred posegom in po njem pa tudi posledice zapletov,« pravi dr. Perko.

Hitenje se ne obrestuje

Zobozdravniki poskušajo karseda dolgo ohranjati pacien- tove lastne zobe in opozarjajo, da je treba pred odločitvijo za vsadek dobro premisliti. Ko so druge možnosti izčrpane, se lahko začne temeljit, predvsem pa strokoven postopek obravnave, kar pomeni, da bo tudi dolgotrajen. »Idealno je, da se še pred odstranitvijo zoba kirurg in zobozdravnik posvetujeta ter zob odstranita skladno z načrtom dela. Temu sledi bistven del: temeljita analiza stanja kosti in dlesni ter njuna priprava na vsadek,« poudarja dr. Perko. »Če je kost znižana ali poškodovana, je to slab obet za vsadek. Kost lahko sicer rekonstruiramo, vendar se je temu najbolje izogniti. Prvi pogoj je dovoljšna količina dlesni, ki morajo biti zdrave. Te so ključne za zaščito implantata.«

Predpriprava, ki je pravzaprav najpomembnejši del implantologije, terja svoj čas. Če si ga zobozdravnik ne vzame dovolj, je običajno to recept za težave. Eno prvih vprašanj, ki jih mora pacient zato postaviti zobozdravniku, je: Ali je moja kost zdrava in ali imam dovolj priraščene dlesni (rožnata plast dlesni), da bo vsadek trden, dlesni pa bodo lepo prekrile krono? »Če zobozdravnik na to vprašanje ne zna odgovoriti ali pa vas z odgovorom ne prepriča, je dobro pridobiti še kakšno mnenje o tem, ali je vaše mesto zares primerno za vsaditev,« opozarja sogovornik. Po temeljiti predpripravi trdih in mehkih tkiv sledi vstavitev vsadka. Približno štiri mesece traja, da se ta vraste v kost, in praviloma je šele takrat čas za dodajanje krone.

»Nitkanje je največ, kar lahko storite za svoje zobe in implantate. Že po dveh dneh brez nitkanja se namreč pojavijo mikroskopski znaki vnetja.« - Dr. Sebastjan Perko, dr. dent. med, center Ustna medicina

Ključ je tudi v materialih

Vsak implantat je za telo tujek. Zato je poleg ustrezne priprave na vstavitev izjemno pomemben tudi material vsadka. Ta je praviloma izdelan iz kovinske titanove zlitine ali iz sodobnejše cirkonijeve oksidne keramike.

»Praviloma se oba materiala dobro obneseta. Kost se dobro priraste na oba materiala, ob tem da raziskave vse bolj kažejo, da je ob cirkonijevih vsadkih manj vnetij mehkih tkiv,« povzema dr. Perko. »A če ima pacient vnetja dlesni, kar se kljub ustreznosti postopka zgodi pri petini vstavljenih implantatov, se iz titanove zlitine v celice dlesni in sluznice neposredno ob vnetju sproščajo kovine. Te nato z obtokom potujejo po telesu. Taki so bili izsledki, predstavljeni na Evropski konferenci za keramične vsadke. Čeprav posledice tega nalaganja kovin še niso povsem znane, se zobna medicina vse bolj nagiba k uporabi brezkovinskih implantatov, saj pri njih takšnih pojavov ni. Ne morejo pa v polnosti nadomeščati titanovih vsadkov.«

Na trgu je ob originalnih vsadkih, ki jih je le peščica, na voljo tudi cela vrsta kopij. Nabavna cena originalov je povsod po svetu bolj ali manj enaka, medtem ko so kopije lahko tudi cenejše, a je z njimi praviloma tudi več težav, denimo lomljenje po razmeroma kratkem času. Kakršna koli težava pa lahko pomeni nujno zamenjavo, ki je vsakič znova velik stres za telo.

Preventiva zapletov: strokovnost zobozdravnika in lastna skrbnost

Če je postopek primeren, je uspešnost vstavitve kar 95-odstotna. Če je postopek prehiter ali nestrokoven (če zdravnik denimo med vstavljanjem implantata pregreva kost), pa se lahko pojavi cela vrsta težav. Nepriraščenost vsadka je še najmanj problematična. Kakovost življenja lahko resno okrnijo stalna bolečina zaradi neprimerno vstavljenega vsadka, nenehno vnetje dlesni zaradi neprimerne predpriprave dlesni, v skrajnem primeru tudi popoln razpad kosti okoli vsadka.

Zato dr. Perko pravi, da poskušajo paciente spremljati ter na njihove odločitve in navade vplivati tako intenzivno, da vsadka morda sploh ne bodo potrebovali. »Ljudje, ki so danes mlajši od 40 let in so aktivno udeleženi v skrbi za svoje ustno zdravje, bodo zelo verjetno tudi v starosti obdržali svoje zobe oziroma bodo nadomestke potrebovali kvečjemu zaradi poškodb. Tudi jaz bom obdržal svoje zobe, moji otroci pa gotovo,« pravi.

Zdravnikova odgovornost je tako predvsem v opozarjanju in rednem spremljanju, pacientova odgovornost pa je, da navodila upošteva. Skrb za implantat mora biti najmanj tako obsežna kot skrb za lastne zobe. Ščetkanje in vsakodnevno nitkanje oziroma uporaba medzobne ščetke ter redni pregledi so osnova. Predvsem pa zobozdravnika obiskujte redno z namenom preventivnih pregledov, če se pojavijo težave, pa ga obiščite takoj. Hvaležni si boste za svojo skrb, saj se ta (kot običajno) bogato obrestuje.

Bolezni, ki so povzročile težave z zobmi, se lahko nadaljujejo, če zobni implantat ni ustrezen ali strokovno vstavljen. Preberite, kako bolezni v ustih povzročajo tudi resnejše zaplete.