Pazi nase
Junij 2020

Junij 2020 | Generacije

Najstnologija ali kako lažje preživeti puberteto

Najstništvo oziroma puberteta je v večini družin precej burno obdobje, v katerem družinsko dinamiko najpogosteje narekuje najstnik. Pravzaprav jo narekujejo njegovi hormoni in za starše presenetljive spremembe v njegovem vedenju, načinu razmišljanja in dojemanju sveta. Na srečo pa je s kančkom razumevanja in truda pri spoznavanju teh sprememb ta čas mogoče preživeti bistveno mirneje.

VSAKO OBDOBJE V ZGODNJEM človeškem življenju ima poseben pomen. Malčki se skozi neustrašno raziskovanje učijo o nevarnostih ter preizkušajo svoje meje in meje svojega sveta. Pri najstnikih je podobno, le da so malčkom starši ves svet, najstniki pa se v puberteti začnejo naslanjati na druge osebe, predvsem na prijatelje in vrstnike. Ker jih zares razumejo samo oni, saj vihar v glavi in telesu doživljajo tudi sami.

»V prvih letih otroci potrebujejo predvsem veliko uglaševanja, starševske odzivnosti, sočutja in nege. Takrat nastajajo temelji varnega odnosa,« poudarja spec. psihoterapije Anja Kurent, soavtorica knjige za najstnike NAJ. »Naloge starša se skozi leta spreminjajo, so kot odziv na različne potrebe otrok v različnih obdobjih. Čas pubertete je čas dozorevanja na več

ravneh – na telesni, kognitivni (razumski), čustveni, vedenjski in odnosni. Vsako področje prinaša nove izzive. Telesne spremembe prinašajo učenje ljubečega odnosa do svojega telesa, zahtevajo skrb za zdravje in soočanje s hormonskim (ne)ravnovesjem. Slednje se prepleta z nihanjem razpoloženja, ki dodaja nov spekter doživljanja čustev in občutij. Vse to pa vpliva na najstnikovo vedenje in odzivanje v odnosih,« pojasnjuje spec. psihoterapije Anja Kurent.

Za spremembe so krivi možgani in hormoni

Obdobje najstništva je razvojno nujno potrebno, saj vodi v osamosvajanje in odraslost. Zato najstnik išče, raziskuje, tvega in preizkuša meje. Podobno kot malček, vendar v bistveno intenzivnejši obliki.

»Najstnikove duševne, čustvene in miselne spremembe so tišje in navzven manj opazne kot telesne, a so prav tako burne,« opozarja doc. dr. Tina Bregant, dr. med., specialistka pediatrije, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine. Skupaj s številnimi strokovnjaki sooblikuje mladinski program promocije zdravja To sem jaz, ki kot spletni portal deluje pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Kdor reče, da se je najstnik »resetiral«, naložil nov »program«, ima prav. Njegova razpoloženja v kratkem časovnem obdobju lahko nihajo od popolne vznesenosti, histeričnega smeha in evforije do popolne pobitosti, črnogledosti, smiljenja samemu sebi in histeričnega joka. Celo paleto čustev ima v enem žaklju. Vzrok za tako doživljanje se skriva v intenzivnem razvoju možganov in burnem hormonskem nihanju.

»Te spremembe so krive za občutke nesprejetosti, impulzivno in nepremišljeno vedenje. A hkrati so najstniki zato tudi spontani, energični, navdihujoče neustrašni, v njih je prisotna neusahljiva želja po novem in neznanem,« razburljivo dogajanje v najstniških možganih opisuje doc. dr. Tina Bregant.

Kot da to še ne bi bilo dovolj, na najstnike vplivajo še dinamika v družini in okolju ter sodobna tehnologija, ki ima lahko škodljive vplive na razvoj možganov. Tako pravi spec. psihoterapije Anja Kurent: »Njena pretirana uporaba povzroča psihološke spremembe, ki se kažejo v skrhanih odnosih, pomanjkljivi komunikaciji in okrnjenem čustvovanju.«

Obdobje najstništva je razvojno nujno potrebno, saj vodi v osamosvajanje in odraslost. Zato najstnik išče, raziskuje, tvega in preizkuša meje.

Neustrašni ali neizkušeni?

Najstniki sebe in svoje mesto v svetu in družbi šele spoznavajo. Nimajo izkušenj, tveganj pa ne dojemajo kot nevarnosti. Doc. dr. Tina Bregant pojasnjuje, da je za najstniške možgane značilna neuravnoteženost delovanja možganskih struktur: »Neusklajenost med amigdalama in prefrontalno skorjo vodi v impulzivno in neustrašno vedenje, ki je začinjeno s pomanjkanjem izkušenj. Amigdali (centra za strah) hočeta več, hitreje in bolje. Prefrontalna skorja še zori in je pri nadzoru nezrela in impulzivna, zaradi pomanjkanja izkušenj pa situacijo podceni. To lahko vodi v nevarne, na prvi pogled celo herojske podvige. Vsi se ne končajo dobro. Zato je pomembno, da ima najstnik zlasti v kritičnih situacijah ob sebi zrelega odraslega, ki bo zmogel situacijo bolje preceniti in se izogniti nevarnosti.«

Za najstnike in starše

Pri razumevanju sprememb v obdobju najstništva je lahko staršem in najstnikom v pomoč nekaj dobrega branja:

• knjiga NAJ (Nina Jelen in Anja Kurent) za lažje razumevanje najstnika in najstnikov lažji prehod v svet odraslih,

• knjiga Vihar v glavi (Daniel Siegel) o fizioloških spremembah v najstniških možganih in njihovih posledicah,

• knjiga Izštekani najstniki in starši, ki štekajo (Leonida in Albert Mrgole) o ubranosti v času najstništva,

• spletna stran www.tosemjaz.net, na kateri se usposobljeni strokovnjaki dotikajo vseh tematik, ki pestijo in zanimajo mlade (odnosi, zdravje, spolnost, zadrege, psihološke težave in podobno) ter jim v svetovalnici tudi svetujejo.

Najstništvo po mnenju Bregantove ni boj za prevlado s starši (čeprav je pogosto videti tako), ampak je le iskanje poti za zlitje s svetom odraslih, iskanje poti v samostojnost. To pot si želi najstnik utreti sam in prav je tako. Marsikaj mu bo uspelo, doživel pa bo tudi neuspehe in razočaranja. Pomembno je, da mu starši pri raziskovanju in spotikanju dajejo oporo, saj le tako pridobi trdo kožo in miselno trdoživost (odpornost proti stresu). »Predvsem mora najstnik dobiti zgled, ki mu bo lahko sledil. Pri tem ne gre za nadzor, gre za ustrezno oceno situacije. To pa najstnik zmore, če je deležen ustreznih izkušenj, tudi bolečih, a manj drastičnih, že v otroški dobi,« pravi dr. Bregantova. In ne gre pozabiti, da so gospodinjska opravila, vzdrževanje higiene in reda, opravljanje vozniškega izpita in sprejemanje pomembnih odločitev nujna dejanja postopnega osamosvajanja in prevzemanja odgovorno- sti. Z njimi najstnik nabira dragocene izkušnje ter krepi samozavest in samozaupanje.

Najstnikom ni lahko. In čeprav se na prvi pogled ne zdi tako, so starši še vedno njihov pomemben steber opore.

Majhne stvari, veliki odnosi

Ko nastopijo težave, si najstnik želi priložnosti, da jih reši sam, brez modrovanja staršev. Tako sebi in drugim dokazuje zrelost. Ko potrebuje nasvet, zanj najprej vpraša prijatelje. Ko težave postanejo prevelike, pa se vendarle vrne tudi k odraslim, predvsem če ti njegovih odločitev ne obsojajo in ga sprejemajo kot razmišljujočo osebo.

Najstniki namreč upravičeno pričakujejo, da jih bodo starši podpirali. Želijo biti slišani in upoštevani. Pri tem pa prihaja do konfliktov. Najpogostejši krivec: pričakovanja staršev in občutek nerazumevanja pri najstnikih.

Nič čudnega. Raziskovalci iz ameriške bolnišnice McLean v Belmontu so dokazali, da najstniki in odrasli pri prepoznavanju čustev uporabljajo različne dele možganov in si zato čustva razlagajo drugače. Medtem ko starejši pravilno prepoznajo izraz strahu na obrazu, ga najstniki razumejo kot presenečenje in jezo. Tudi zato se v komunikaciji med najstniki in odraslimi marsikaj izgubi v prevodu. Bistveno manj konfliktov nastane, ko starši komunicirajo odprto, pozitivno in potrpežljivo, pri tem pa razkrijejo svoje strahove. Prav je, da najstniku ubesedite zaskrbljenost zaradi impulzivnega, tveganega in izzivalnega vedenja ali neupoštevanja dogovorov. Ni treba, da se vaša mnenja popolnoma ujemajo, a trud za spoštljivo komunikacijo brez podtonov se bo prej ali slej obrestoval v zaupanju najstnika. Sklepajte kompromise in iščite sprejemljive poti. Kljub pomanjkanju nadzora in kljub vašemu strahu morajo najstniki začutiti, da jim zaupate, hkrati pa morajo vedeti, da je zaupanje treba upravičiti.

Doc. dr. Tina Bregant svetuje, da medsebojno zaupanje ustvarjate z majhnimi koraki; le tako bo najstnik z vami delil svoje stiske, strahove in načrte. Nato gradite na teh temeljih, k najstniku pa pristopajte z odprtostjo in pozitivnim razumevanjem. In zavedajte se, da oseba, ki jo gledate v najstniških letih, ni napoved odraslega človeka!

Spec. psihoterapije Anja Kurent temu dodaja: »Sočutje, strpnost in razumevanje dajejo občutek varnosti znotraj družine. Ko je starš opolnomočen in se zaveda vseh sprememb, najstniku zagotavlja varen prostor za samoraziskovanje, samozavedanje, oblikovanje dobre samopodobe ter krepitev samozavesti, odpornosti in čustvene stabilnosti.«

Spanje je zdravilo za razgrete možgane

»Spremembe v možganih pa imajo še eno zelo pomembno posledico,« opozarja doc. dr. Tina Bregant. »Najstniki zvečer ne morejo zaspati, zjutraj pa nikakor ne morejo vstati. Večerna budnost je povezana predvsem s spremenjenim izločanjem melatonina, hormona, ki povzroča zaspanost. Ta se pri najstnikih začne izločati pozneje, zato se zgodaj zjutraj tudi zbudijo težje kot odrasli. Kljub temu pa najstniški možgani potrebujejo od osem do deset ur spanja. Utrujenost, razpoloženjske težave, slabše ocene, povečan tek, želja po sladkem … – vse to je lahko posledica pomanjkanja spanja.« Dr. Bregantova zato priporoča, naj imajo najstniki čim bolj reden ritem budnosti in spanja. Za vikend naj spijo le do 7. ali 8. ure, dlje pa raje ne, saj se jim notranja ura sicer zamakne. Predvsem pa svojim najstnikom dopustite, da so. Za vsak odnos se je treba truditi, odnos z najstnikom pa morda res zahteva še nekaj več pozornosti in iznajdljivosti. A ko bo to zanimivo obdobje mimo, si boste hvaležni za trud, hvaležen pa vam bo tudi mladi odrasli, ki bo zrasel iz najstnika.

Dragi najstnik, znaš ukrotiti starše in učitelje?

Sem in tja jih pohvali – za dobre špagete, lepo frizuro, dobro učno uro (velja le iskrena pohvala!). To je mala reč, ki lahko naredi velik čudež. Odrasli se bodo počutili kot superzvezdniki, ti pa boš ohranil njihovo naklonjenost.

Pomagaj jim: doma kaj pospravi, v šoli pobriši tablo … Saj bo šlo, kajne?

Upoštevaj dogovore. To je najpomembneje! Tako ti bodo zaupali in ti zato pustili več svobode. Če se dogovoriš, da boš doma ob 20. uri, bodi doma raje pet minut prej. Pet minut čez osem so starši že živčni in že razmišljajo o tem, kako boš naslednjič lahko zunaj samo do sedmih.

Z njimi se pogovarjaj in jih poslušaj. Telefon izključi in jim prisluhni. Ne potrebujejo veliko. Kak nasmeh, mnenje, če pa jim poveš še kaj osebnega, bodo srečni vsaj še en mesec. Odrasli to pač potrebujejo.

ZA ODRASLE VELJA POPOLNOMA ENAKO. MAJHNE STVARI NAREDIJO VELIKE ODNOSE. Nasvete je pripravila soavtorica knjige za najstnike NAJ Nina Jelen, učiteljica in prejemnica državne nagrade za izjemne dosežke v osnovnem šolstvu.

Kaj pa o najstništvu, starših in prijateljih pravi najstnica? Preberite zapis mlade pisateljice.

Seznam vseh člankov

Preberite tudi

Nazaj PREJŠNJI NASLEDNJI Naprej