5 izbranih

Kratke novice in zanimivosti s področij medčloveških odnosov in odnosov v našem telesu.

Packarija v strojih za čiščenje

Pralni in pomivalni stroj imata eno nalogo – čistiti. A v resnici svojega dela ne opravljata prav vzorno. V njiju se nabirajo bakterije in drugi patogeni, ki jim pralna sredstva povsem ustrezajo, temperature, pri katerih običajno peremo, pa jih ne ganejo. Številni zato živijo in se razraščajo tudi po pranju – v stroju in v nas. Na srečo jih velika večina za zdravega človeka ni škodljivih. Je pa to idealno okolje za nekaj zelo trdovratnih patogenov, odpornih proti večini preventivnih ukrepov. Pri njih večja previdnost ni odveč. Dr. Nina Gunde Cimerman z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani že leta raziskuje mikrobiologijo ekstremnih naravnih in domačih okolij, med katera sodita tudi pralni in pomivalni stroj. V eni svojih raziskav je ugotovila, da v dveh tretjinah pomivalnih strojev najdemo črne kvasovke in druge patogene glive. Te povezujejo s številnimi, tudi hudimi obolenji, saj se naselijo v črevesju, pljučih in drugih telesnih odprtinah. V pralnih strojih pa prevladuje vrsta glivice, ki povzroča kar 80 odstotkov glivičnih okužb. Kje je jedro težave? Gospodinjski stroji običajno perejo na nižjih temperaturah in še zlasti v »ekoloških« programih z manjšo količino vode. Mikrobiologi in imunologi zato svetujejo večjo previdnost v gospodinjstvih, v katerih živijo starostniki, majhni otroci, ljudje z okrnjenim imunskim sistemom in ljudje z odprtimi ranami. Priporočajo vsaj občasno pranje na visokih temperaturah, redno čiščenje strojev, uporabo sredstev za dezinfekcijo perila ter izogibanje uporabi mehčalcev, ki razrast patogenov v pralnem stroju še spodbudijo.

Vira: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Live Science

Nova možnost za zdravljenje depresije?

Slovenski raziskovalci so odkrili nov mehanizem delovanja zdravila ketamin ter s tem odprli novo možnost za razvoj in uporabo hitro delujočih antidepresivov. Ketamin sicer širše uporabljajo kot močan anestetik, v ZDA pa ga že predpisujejo tudi za zdravljenje depresivnih stanj. V Evropi, ki je pri uvajanju novih zdravil bolj zadržana, zdravilo za ta namen (še) ni na voljo. Da bi lahko zdravilo tudi v Evropi našlo pot na trg, je potrebno dobro poznavanje mehanizmov delovanja, kar pa je zdaj uspelo raziskovalcem z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, biomedicinskega centra Celica in Kemijskega inštituta. Odkrili so, da ketamin deluje drugače od klasičnih antidepresivov. Ti delujejo na receptorske molekule v membrani (neke vrste prenašalce sporočil), medtem ko ketamin deluje mimo teh receptorjev. To bistveno pospeši delovanje zdravila. Izboljšanje stanja je vidno že v dveh urah, že en odmerek pa ima zelo ugodne in dolgotrajne učinke pri zdravljenju depresivnih motenj. To je lahko dober obet za desetino Slovencev, ki bolehajo za depresijo.

Vir: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

Pazite na svoje možgane

Spanje ima izjemen vpliv na zdravje možganov, saj se med njim možgani s pomočjo celic glij »čistijo nesnage« oziroma zrelih, malo rabljenih ali okvarjenih sinaps, podaljškov nevronskih celic. Glije so kot vrtnarji, ki skrbijo, da možgani ostajajo urejeni in zdravi. Več raziskav, tudi ena nedavnih, pa vse bolj nakazuje, da ob kroničnem pomanjkanju spanja glije zelo verjetno »ubijajo« tudi zdrave sinapse, ki skrbijo, da se sporočila učinkovito prenašajo med nevroni. Zato pomanjkanje spanja že navajajo kot dejavnik tveganja za razvoj demence in Alzheimerjeve bolezni. Hkrati pa so ameriški raziskovalci pred kratkim odkrili, da določenih predelov možganov Alzheimerjeva bolezen ne prizadene. To je recimo predel, ki se aktivira med poslušanjem glasbe. Čeprav sta za Alzheimerjevo bolezen značilni zmedenost in dezorientiranost ter je okrnjen priklic starih informacij, lahko bolnike glasba vsaj za nekaj časa prikliče nazaj v »normalnost«. Dolgo so že znani primeri, ko so se močno dementni bolniki ob predvajanju glasbe spomnili časov, ki so jih povezovali z njo.

Vira: Journal of Neuroscience, Journal of Prevention of Alzheimer’s disease

Korak bližje univerzalnemu zdravljenju vseh vrst raka

Pred nekaj meseci je razveselila novica, da so s terapijo CAR-T v Nemčiji pozdravili prvega slovenskega rakavega bolnika. Pri tej metodi celice lastnega imunskega sistema spremenijo tako, da so se sposobne bojevati z rakavimi celicami, predvsem pri levkemijah. Dečkovi izvidi kažejo, da je petletno bitko z boleznijo dobil. Metoda CAR-T pa ne deluje pri boju s tumorskimi vrstami raka. Celična terapija je najobetavnejša smer v zdravljenju rakavih obolenj, zato to področje doživlja razi- skovalni razcvet. Nedavno so z britanske Univerze v Cardiffu sporočili, da so iznašli novo metodo za »ubijanje« širokega spektra rakavih celic. Ta temelji na odkritju nove vrste celičnega receptorja, ki je sposoben prepoznati posebne molekule na površini rakave celice. Tako T-celice, ki jih sicer na drug način uporabljajo tudi pri metodi CAR-T, ubijejo samo rakave celice in ne zdravih. Dokazano so učinkovite pri pljučnem raku, raku debelega črevesa, kožnem raku, raku dojk in prostate ter raku materničnega vratu in jajčnikov. Pri teh zapletenih postopkih so izjemno pomembna tudi odkritja, ki pripomorejo k razumevanju in zdravljenju bolezni. Tako so znanstveniki s Kemijskega inštituta nedavno odkrili posebne »molekulske sponke« za uravnavanje delovanja človeških celic s svetlobo ali s kemijskimi spojinami. Biokemičarki Lari Jerman pa je s konzorcijem znanstvenikov uspelo razvozlati genski zapis 38 vrst raka. Morda se vse zapisano zdi kot znanstvena fantastika, a takšno zdravljenje bo prej ali slej (podobno kot so denimo presaditve organov) verjetno postalo rutinsko.

Viri: Cardiff University, Kemijski inštitut, rtvslo.si (27. 1. 2020)

Ošpice povzročijo amnezijo imunskega sistema

Izjemno nevaren virus ošpic je po podatkih z vsega sveta na spisku bolezni, ki se vračajo v našo družbo. Svetovna zdravstve- na organizacija opozarja, da se je od leta 2018 število primerov obolelih po vsem svetu povečalo za 280 odstotkov. Rdeči izpuščaji, slabo počutje, v hujših primerih pa pljučnica, zatekanje možganov in celo smrt so značilni simptomi. Bolniki, ki so ošpice preboleli, pa še leta po bolezni bistveno pogosteje obolijo za gripo ali pljučnico. Raziskovalci z ameriške Univerze Harvard so zdaj dokazali, kar se je v strokovnih krogih že dolgo ugibalo. Virus ošpic se vtihotapi v pomembne celice imunskega sistema, izbriše njihov »spomin« in tako delno onesposobi našo obrambo. Oboleli so tako izgubili od 11 in kar do 72 odstotkov raznovrstnosti svojih protiteles, odvisno od resnosti okužbe. Imunski sistem zato ne prepoznava več vseh patogenov, ki jih je prepoznaval v preteklosti, proti njim pa se zato tudi ne more več uspešno braniti.

Vir: revija Nature