Razmreženo življenje

Ni čudno, da je pametni telefon postal podaljšana roka sodobnega človeka. Da najdeš zabavo, ni treba med ljudi in od doma, da najdeš sprostitev, ni treba v naravo, da najdeš pot, niso potrebni atlasi, da plačaš, ni treba izvleči denarnice. Telefon je vse v enem. Preveč lepo, da bi bilo res. Predvsem zato, ker v trenutku, ko telefon ni več le orodje za vsakodnevne opravke, ampak življenjski sopotnik, zabaviščni park in najboljši prijatelj v enem, postane nevarna igračka. Ko se krepi vez s telefonom, se krhajo vezi, ki zares štejejo. Ko sebe sodimo po svoji podobi na družbenih omrežjih, izgubljamo stik s svojo resnično podobo. Ko odnose zbanaliziramo na všečke, srčke in smeške, postane življenje precej prazno, instantno, predvsem pa mimobežno. Je sploh mogoče imeti zdrav odnos s svojim pametnim telefonom?

Nenehna raba telefona, s tem pa tudi angažiranost na družbenih omrežjih in drugih »tatovih prostega časa« imata na življenje izjemen vpliv. Vplivata na to, kako preživljamo prosti čas, koliko se družimo in s kom, kako zdravo je naše socialno življenje, in celo na to, kako zdravi smo – telesno in duševno.

Kako pa kaj vi?

Izsledki letošnje ameriške raziskave so pokazali, da tri četrtine ljudi čuti tesnobo, če telefon pozabijo doma. Približno toliko jih pravi, da pogledajo na telefon v prvih 10 minutah, ko se zbudijo, in v petih minutah od prejetega obvestila. Približno polovica jih meni, da so odvisni od telefona, in doživijo močno tesnobo, ko je baterija skoraj prazna. Povedali pa so tudi, da še niso preživeli niti enega dneva brez telefona ter da telefon dojemajo kot svojo najdragocenejšo lastnino.

Statistike si sicer niso povsem enotne, a vsem je skupen podatek, da uporabniki telefona očitno na ekran pogledamo sto ali večkrat dnevno, uporabljamo pa ga v povprečju slabe tri ure na dan. Od tega veliko večino, po podatkih statista.com kar 150 minut dnevno, preživimo na družbenih omrežjih.

Deset minut tu in tam se ne zdi veliko, seštevek pa je pretresljiv, sploh če pomislite, kaj vse bi lahko v teh 38 dneh počeli – se igrali z otroki, odšli na izlet z možem, igrali kitaro, brali dobro knjigo, se povzpeli na vse vrhove v svoji okolici, počivali … Teh 38 dni bi preživeli v svetu, ki je bistveno bogatejši in blagodejnejši kot digitalni.

Poleg časa, porabljenega za telefon, pa je treba presoditi tudi učinke, ki jih lahko ima pretirana raba telefona in predvsem družbenih omrežij. Zelo verjetno je preveč, ko:

• je vaša prva misel zjutraj in zadnja zvečer telefon in ko ste v stiski, ko ga nimate pri sebi;
• raba telefona odžira čas za stvari, ki jih sicer radi počnete;
• se po dolgotrajni rabi telefona, ko se izgubite v medmrežju, počutite slabše kot pred tem;
• čutite, da se izgubljate v informacijah in mnenjih, ko svoje življenje in sebe vselej primerjate z drugimi in nimate več občutka, da je OK, če ste samosvoji in dobri takšni, kot ste. 

Kako preživeti družbena omrežja brez »prask«?

Ker na telefonu večino časa porabimo za družbena omrežja, se jim posvetimo nekoliko bolj od blizu.

Podobo o sebi ustvarjamo skozi to, kako se na nas odziva okolica, tudi če je ta okolica družbeno omrežje. Če ste sprejeti v fizični družbi, je vaše počutje bistveno drugačno, kot če vas družba zavrača, zatira. Zelo podobno dojemanje sebe občutite pri pojavljanju na družbenih omrežjih in spremljanju teh omrežij. Vendar pa vaši možgani pri ustvarjanju slike o vas samih ob nastopanju na družbenih omrežjih ne upoštevajo, da:

• okolje omrežij krojijo algoritmi, zato ne morejo biti primerno ogledalo, skozi katerega bi sodili o sebi;
• je okolje družbenih omrežij bistveno bolj površno, manj poglobljeno in doživeto kot resnično življenje,
• pojavljanju na družbenem omrežju manjka bistvena komponenta, doživljanje z vsemi čuti; človeka, ki stisne všeček, ne vidimo in ne moremo presoditi, o čem zares razmišlja.

Dokler so družbena omrežja le zabava in ne nujna potreba, ni s takšno popestritvijo življenja nič narobe. Če se spremljanje družbenih omrežij sprevrže v osnovno potrebo, ki jo moramo zadovoljiti, da lahko navidez izpolnjeno živimo naprej (potreba po bližini, druženju, ljubezni, sprejetosti … ), pa je zaradi zgoraj naštetih razlogov lahko to pot v težave.

Izkrivljenost digitalnega sveta

Bistvena razlika je, če na družbenih omrežjih spremljate novosti le zaradi zabave in zanimanja ali če novosti spremljate zato, da sebe in svoje razmišljanje nenehno primerjate z drugimi.

Vi živite v realnem življenju, podoba ljudi, ki nastopajo na družbenih omrežjih, pa je prepogosto povsem nerealna, zato kakršnekoli primerjave niso merodajne, kaj šele zdrave. Tako vas povsem nehote posrka v izkrivljene predstave o življenju drugih in v napačno podobo o samem sebi. Še bolj zrazito je to pri mladih, ki svoj značaj in samopodobo šele gradijo. Le od človeka in njegove čustvene odpornosti ter izoblikovanosti značaja pa je odvisno, kako globoke so posledice.

Tudi številne znanstvene raziskave so potrdile, da je pretirana raba družbenih omrežij močno povezana z motenim ali prekratkim spanjem, tesnobnimi občutki, občutki osamljenosti ter nemirom in depresijo.

Svet družbenih omrežij stoji na precej nerealnih temeljih. Študija New York Timesa je, zanimivo, pokazala, da samo četrtina ljudi v resnici prebere informacije, ki jih delijo na družbenih omrežjih, kar 70 odstotkov ljudi pa s tem, kar delijo, želi ustvarjati svojo podobo. Še bolj zanimivo dejstvo pa je odkrila študija Univerze v Teksasu. Ugotovili so, da se nam zdi, da o tematiki vemo veliko več, kot vemo v resnici, tudi če preberemo le naslov novice, ki jo delimo. To pa lahko vpliva na našo »napihnjeno« samopodobo, s tem pa na naše vedenje in na podobo, ki jo imajo drugi o nas. Se vam zdi misel o vsaj delnem odklopu že bolj smiselna?

Bi se radi odklopili?

Popolna abstinenca od rabe telefona je za večino nepredstavljiva in večinoma nesmiselna. Veliko reči je lažjih s telefonom. A če se vam je v misli že vrinila skrb o lastni rabi telefona ali pa so vas na pretiravanje celo opozorili drugi, je morda zdaj čas, da poskusite s precej preprostimi prijemi.

Zagotovo vam bo samoomejitev koristila. S poskusom nič ne izgubite, morda pa lahko veliko izgubite, če ne poskusite.

Če ste močno navezani na telefon in še posebno na rabo družbenih omrežij, bodite pri samoomejevanju prizanesljivi do sebe. Začnite z majhnimi koraki. Tako boste postopoma in neboleče verjetno spoznali, koliko v resnici potrebujete telefon. Če ugotovite, da pretirano hlepite po njem, je morda čas za bolj strogo razmreženje. Do tega je – podobno kot pri vseh odvisnostih – sicer malo težja pot, a se da. Če po drobnih ukrepih ugotovite, da telefon v resnici potrebujete manj, kot se vam je zdelo, in da se morda celo počutite bolje, pa uživajte v novopridobljeni svobodi in času.

Znate prepoznati, kdaj navezanost na videoigre in elektronske naprave postane odvisnost? Dobro jo je znati prepoznati.