Preprečite trajne posledice bolezni oči

Vsako poslabšanje vida, bodisi slabša ostrina vida bodisi motnjave, ima svoje vzroke. Ti so pogosto jasni, denimo starostne okvare, bolezni ali okužbe. Je pa lahko slabši vid simptom nekaterih resnih sistemskih bolezni in tudi nevarnih bolezni oči. Nekatere lahko brez obravnave povzročijo trajne posledice, zato z ukrepanjem ni dobro čakati.

Ko začutite, da ni vse tako, kot bi moralo biti, se čim prej posvetujte z oftalmologom. Vsekakor pa velja: ob nenadnem izrazitem poslabšanju vida je potreben takojšen urgenten pregled. Čakanje lahko vodi v nepopravljive posledice s trajno poškodbo enega najpomembnejših čutil, ki močno vplivajo na kakovost življenja.

Pozornost pri boleznih brez izrazitih simptomov

Strokovnjaka iz očesnega centra Oftalmologija, doc. dr. sc. Gregor Hawlina, dr. med., in mag. sc. Matej Beltram, dr. med., oba specialista oftalmologa, poudarjata, da veliko očesnih obolenj povzroča bolečine in druge simptome, denimo moteče motnjave, zoženja vidnega polja in poslabšanje vida, ki bolnika opozorijo na nujnost pregleda pri oftalmologu. V nekaterih takšnih primerih, posebno ko so spremembe nenadne, lahko vid reši le hitro ukrepanje.

Nekatera obolenja, denimo glavkom ali zelena mrena, pa lahko tiho, brez izrazitih simptomov nepovratno poslabšajo vid. Tudi nekatere sistemske bolezni, kot je sladkorna bolezen, povzročajo resne trajne okvare vida. Pri diabetesu se namreč po dolgotrajni bolezni pojavijo spremembe na ožilju mrežnice, tudi če je bolezen ustrezno pod nadzorom. Če bolezen ni pod nadzorom, se spremembe pojavijo hitreje, kar lahko vodi tudi v izgubo vida.

Na drugi strani pa poslabšanje vida nakazuje ali celo napoveduje bolezenska stanja drugih telesnih sistemov oziroma verjetnost zanje. Vnetje šarenice (uveitis) lahko nakazuje na morebitno prisotnost drugih avtoimunskih bolezni, tudi revmatskih obolenj, kot so multipla skleroza, Chronova bolezen in druge, za katere enako kot za bolezni oči velja, da čimprejšnje zdravljenje prinaša najboljši učinek. Pri zapori mrežnične arterije, denimo, ko strdek prekine dotok krvi v mrežnico, so nujno potrebni tudi nadaljnji sistemski pregledi dejavnikov tveganja in zdravljenje, ki lahko prepreči morebiten razvoj večje možganske kapi.

Zato zdravniki odločno priporočajo previdnost in pozornost. Pazite nase in na svoj vid! Če spremembe v odzivih, povezanih z vidom, opazite pri svojih bližnjih, pa jih na to opozorite.

Da bi se zapletom in trajnim posledicam čim učinkoviteje izognili, smo izbrali nekaj pogostih očesnih bolezni ter s pomočjo dr. Beltrama in dr. Hawline povzeli opis bolezni, opozorila, znake, na katere morate biti pozorni, ter možne rešitve.

Siva mrena

Povzroči upad vidne ostrine in bleščanje. Pogostejša je v starosti, saj se z leti očesna leča spreminja in postaja motna. Predvsem pri ljudeh, ki so družinsko obremenjeni, se lahko pojavi tudi bistveno prej.

REŠITEV: Odstranitev motne leče in zamenjava z novo, umetno lečo. Poseg je zelo uspešen, z redkimi zapleti. Številni pacienti so prepričani, da mora siva mrena pred odstranitvijo »dozoreti«, a to ne velja. Pri današnji operativni tehniki lahko uspešno odstranijo sivo mreno tako pri nekoliko mlajših starostnikih, kjer je motna leča še mehkejša, kot pri starejših, pri katerih je leča trša. Smiselno jo je odstraniti, ko toliko moti vid, da se pojavijo težave pri vsakodnevnih aktivnostih.

Zelena mrena (glavkom)

Prizadene odstotek prebivalstva in je eden vodilnih razlogov za trajno slepoto. Simptom zelene mrene je visok očesni tlak. Če ni izrazito visok, bolniki običajno težave opazijo pozno, ko je vidni živec že okvarjen. Okvarjenega vidnega živca pa za zdaj še ne znamo popraviti, zato je najpomembnejša preventiva z merjenjem očesnega tlaka, pregledom očesnega ozadja in vidnega polja. To še posebej priporočamo dedno obremenjenim posameznikom. Edini očitni simptom, oženje vidnega polja, pa pri glavkomu napreduje počasi in postopno, zato ga bolniki sami ne zaznajo zgodaj.

REŠITEV: Napredovanje bolezni je mogoče ustaviti s postopki, namenjenimi znižanju očesnega tlaka. Že nastalih okvar vidnega živca pa ni mogoče odpraviti.

Uveitis

Vnetje srednjega sloja očesa, šarenice, je pogosto povezano z drugimi avtoimunskimi boleznimi, denimo z revmatskimi obolenji, lupusom ali kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi, kot je Chronova bolezen. Tkiva šarenice torej napade lasten imunski sistem.

REŠITEV: Raba kortikosteroidnih kapljic, ki zavrejo imunski odziv. Nekatere vrste uveitisa je treba zdraviti tudi sistemsko. Če se stanje začne zdraviti takoj, bolezen pogosto ne pušča posledic. Lahko se pojavi kot enkraten dogodek, če se pojavlja v povezavi s sistemskimi obolenji, pa se lahko ponavlja.

Keratitis

Bakterijsko, virusno ali glivično vnetje roženice se najpogosteje pojavi po poškodbi ali pri oslabljeni obrambi površine očesa (tudi zaradi pretirane nošnje kontaktnih leč). Nepoškodovana roženica namreč učinkovito zavira okužbe, poškodovana pa je za njih bolj dovzetna. Pozorni morajo biti tudi starejši in tisti, ki zaradi pretirane rabe ekranov premalo mežikajo in zato izločajo manj solz. Solze namreč ščitijo roženico in imajo antimikroben učinek. Redkeje keratitis povzroča tudi pražival akantameba. Ta se pojavlja v stoječih vodah, tudi bazenih, in povzroča zelo hudo okužbo, pri kateri je bistveno pravočasno zdravljenje.

REŠITEV: Antibiotično, antimikotično ali protivirusno zdravljenje (slednje najpogosteje pri herpesu na očesu). Okužbo z akantamebo je težje zdraviti, vendar pravočasno in ustrezno zdravljen keratitis običajno ne pusti posledic.

Pingvekula in pterigij

Pingvekula je predstopnja pterigija. Začne se s spremembami veznice zaradi vpliva UV-svetlobe. Roženica namreč vsebuje celice, ki preprečujejo rast veznice prek meje z roženico, pretirana količina UV-svetlobe pa jih poškoduje in veznica začne z vezivno belo-rumeno tvorbo preraščati roženico. Pingvekula lahko povzroča draženje očesa in pekoč občutek. Pogosto je asimptomatska, pterigij pa lahko povzroči občutno poslabšanje vida, tudi dvojni vid.

REŠITEV: Pingvekulo redkeje odstranjujejo in težave rešujejo s kapljicami. Pterigij odstranjujejo pogosteje. Najuspešnejša metoda je s konjunktivoplastiko – presaditvijo dela veznice na okvarjeno mesto, ki obnovi okvarjene celice roženice.

Okvara rumene pege

Je vodilni vzrok izgube vida v starosti v razvitem svetu. Rumena pega je sicer fiziološki del mrežnice z največjo gostoto fotoreceptorjev in je zato bistvena za dober vid. Degeneracijo rumene pege povzroča okvara njenega žilja najpogosteje zaradi starosti. Kaže se z močno poslabšanim in popačenim centralnim vidom, temnimi lisami in manjkajočimi deli vidnega polja, medtem ko periferni vid ni prizadet, kot je pri zeleni mreni. Zaradi izrazitih simptomov in dejstva, da redni oftalmološki pregled vključuje tudi pregled očesnega ozadja, kjer je rumena pega, to obolenje običajno odkrijejo dovolj hitro za ukrepanje.

REŠITEV: Proti tako imenovani suhi obliki degeneracije rumene pege ni učinkovitega zdravila. Preventivno priporočajo vitamine za rumeno pego. Pri resnejši, vlažni obliki pa lahko pride do hude okvare vida. Na srečo obstaja več učinkovitih zdravljenj, ki ustavijo napredovanje bolezni.

Motnjave v očesu

Občasne plavajoče motnjave v očesu so običajna posledica staranja. Steklovina se s starostjo utekočini in začne odstopati od zadaj ležeče mrežnice, čemur rečemo odstop steklovine. To povzroči nastanek novih motnjav, pogosto s pridruženim bliskanjem. Redkeje se ob tem zatrga žilica mrežnice, ki se kaže s številčnejšimi motnjavi zaradi krvavitve v steklovino.

Ta velja za enega najresnejših stanj, ki zahteva takojšnje ukrepanje, saj lahko sicer povzroči trajno slepoto. 

REŠITEV: Motnjav v steklovini običajno ne odstranjujejo, redko jih odpravljajo lasersko. Tudi raztrganine mrežnice zdravijo lasersko, medtem ko je pri odstopu mrežnice potreben kirurški poseg.

Mladi imajo vse več težav s slabovidnostjo. Pazite na otroške (in tudi svoje) oči ter pravočasno ukrepajte.