December 2022 | POGOVOR
Medicinska hipnoza - koristno orodje, a le v rokah strokovnjakov
Boni Pajntar Plut je bila kot mlado dekle vrhunska plavalka. Sta jo pa mučila pomanjkanje motivacije in trema. Pri teh težavah ji je z nasveti in z medicinsko hipnozo močno pomagal njen oče, prof. dr. Marjan Pajntar, specialist porodničarstva in psiholog, predvsem pa pionir medicinske hipnoze pri nas. S psihologinjo, ki zdaj (in še vedno vštric z očetom) nadaljuje njegovo delo, smo med drugim govorili o tem, kakšna je razlika med medicinsko in odrsko hipnozo, ter o tem, zakaj bi bilo smiselno medicinsko hipnozo uvrstiti na seznam uradnih metod zdravljenja.
Kakšno stanje je hipnoza? To ni spanje, kajne?
Ne, nasprotno. Raziskave kažejo, da se možgansko valovanje v hipnozi pomembno razlikuje od tistega, ki je značilno za spanje. Hipnoza je budno stanje izrazite koncentracije, v katerem je zmanjšano zavedanje zunanjega sveta. To lahko ponazorimo z izjemno osredotočenostjo otrok, ko na primer gledajo risanko in vas včasih sploh ne slišijo, so popolnoma zamaknjeni. Je pa pri hipnozi izrazito povečan učinek zunanjih sugestij na hipnotiziranega človeka.
Torej je hipnoza v rokah laika lahko nevarna.
Izjemno. Veliko je terapevtov, ki nimajo strokovne izobrazbe na področju psihologije ali medicine. A tudi ti izvajajo regresijo, miselno potovanje v pretekla leta življenja. Če med regresijo hipnotizirani trči ob travmo, ki je terapevt ne zna primerno razrešiti, lahko to povzroči resne duševne motnje. Usposobljen psihoterapevt pa zna razkrita čustva in travme ustrezno obravnavati in jih pomaga razrešiti. Sicer se hipnoza uporablja že od začetka človeštva. Negativen sloves pa je dobila predvsem zaradi odrske hipnoze, ki so jo izvajali (in jo še izvajajo) laiki. To je šov, ni pa ustrezno, da bi laiki opravljali medicinsko hipnozo, saj jo denimo odsvetujemo epileptikom. Poleg tega lahko laiki povzročijo škodo tudi pri navidez bolj nedolžnih hipnozah. Težko denimo prepoznajo, ali je človek po koncu zbujanja še vedno »z eno nogo« v hipnozi. Mi to znamo prepoznati in znamo tudi ukrepati. Zato tudi v okviru Društva za medicinsko hipnozo Slovenije izvajamo izobraževanja le za psihologe in zdravnike, ne pa tudi za laike.
Kak status ima medicinska hipnoza znotraj medicine?
Moj oče se že 60 let bojuje, da bi bila pri nas priznana kot uradni način zdravljenja. Po vsej Evropi je že priznana, v Ameriki celo že od leta 1958. V Veliki Britaniji zdravstveno zavarovanje krije obiske medicinske hipnoze.
Slovenska zdravniška zbornica zdravnikom celo že priznava točke, če opravijo izobraževanje iz medicinske hipnoze. Nismo pa je še uvrstili v uradno zdravljenje, jo pa nekateri zdravniki že odkrito podpirajo. Ugotavljamo, da so predvsem mlajše generacije zdravnikov za to metodo zdravljenja zelo odprte, saj spoznavajo njene učinke. Pred leti smo povabili ameriška strokovnjaka, ki sta govorila o primerih, pri katerih drugi načini niso delovali, hipnoterapija pa. Tak primer je denimo nočno močenje postelje.
Torej lahko hipnozo izvajate tudi pri otrocih?
Seveda! Prav pri otrocih je izjemno uspešna, saj so zelo dovzetni in povsem neobremenjeni. Vendar pa pri njih ne iščemo vzrokov težav, ker tudi občutkov še ne znajo dobro ubesediti. Mi je pa hudo, ker imajo otroci vse več težav.
Pripisujete to privzgajanju storilnostne naravnanosti?
Ja, mislim, da je to eden vodilnih razlogov za stres, ki ga doživljajo otroci in seveda tudi odrasli. Včasih je treba sebe postaviti na prvo mesto, ne samo delati in se gnati za druge. Gre za zakoreninjene vzorce. Tudi te obravnavamo prek hipnoterapije, pravzaprav je to njen primarni namen. Vidiš se, kakšen si zdaj, hkrati pa skozi hipnoterapijo utrdiš prepričanje, da lahko v podobni situaciji odreagiraš drugače.
Kakšne primere pa denimo zdravite?
Pri otrocih so zelo pogoste bolečine v trebuhu, za katere ne najdejo pravega fiziološkega vzroka. Ko razrešimo psihološke izvore psihosomatskih težav, te praviloma izzvenijo ali pa se bistveno omilijo. Enak primer je denimo rdečica. Ko se lotimo sramežljivosti, negotovosti, je stanje bistveno boljše.
V splošnem pa raziskave kažejo, da je hipnozo smiselno kombinirati z različnimi drugimi pristopi, kot je na primer vedenjsko-kognitivna terapija, saj so tako učinki večji in tudi bolj dolgotrajni.
Torej v hipnozi ne iščete vzrokov, ki bi se morda skrivali v travmah, denimo iz otroštva?
Včasih jih tudi moramo poiskati, da lahko težavo rešimo. Ampak to mora delati usposobljen psiho- in hipnoterapevt! Imela sem primer pacienta, ki se je uspešno ozdravil strahu pred višino šele, ko smo odkrili izvor strahu. Takrat smo s hipnoterapijo okrepili njegovo samozavest, da zmore hoditi tudi nad najglobljimi prepadi.
Ima pa hipnoza tudi močan vpliv na dojemanje fizične bolečine, kajne?
Ja, belgijska anesteziologinja je opravila več tisoč operacij v hipnozi. V Iranu izvajajo celo boleče ortopedske operacije v hipnozi. Tudi slovenski anesteziolog in terapevt medicinske hipnoze je na sebi preizkusil hipnozo med manjšo operacijo. Tudi moj oče se pri zobozdravniku vselej samohipnotizira.
No, vaš oče je v začetku želel s hipnoterapijo predvsem pomagati nosečnicam do lažjega poroda.
Tako je. Porodi so bili v hipnozi bistveno hitrejši, manj boleči, otroci pa v boljši kondiciji. Babice imajo danes preveč dela z več porodnicami hkrati, da bi se lotevale lajšanja bolečin s hipnozo. Zato z bodočimi mamicami pred porodom opravimo hipnoze, da se navadijo na miselni odmik od situacije. To posnamemo, one pa se med porodom s poslušanjem posnetka sproščajo.
Kaj pa zdravljenje odvisnosti?
Pri kajenju smo lahko zelo uspešni, če je motivacija kadilca prava, če se tako odloči sam. Pri drugih odvisnostih pa je težko, so namreč preveč kompleksne in vključujejo veliko drugih dejavnikov. Lahko pa hipnoterapija pomaga premagovati krize in zdrse po zdravljenju.
Torej je vloga hipnoterapevta spodbujanje uporabnega potenciala človeka? Človek načeloma vse naredi sam, vi ga pri tem s sugestijami le vodite in usmerjate?
Natanko tako. Tisti, ki mislijo, da jih bomo začarali, se motijo. Številni športniki so na treningih odlični, na tekmi pa »zmrznejo«. Vsi so telesno dobro pripravljeni, psihično pa različno, imajo težave s samozavestjo. Potem začnejo razmišljati, da jim ne gre, samozavest še upada in se potapljajo v spiralo slabih občutkov, v kateri ne moreš biti uspešen. Hipnoterapija te povleče iz te spirale. Potencial torej imajo, samo nekaj jih ovira, da ga ne pokažejo. Ves potencial je v človeku, ki ga včasih težko izrazimo, ker nas denimo ovira trema. Skozi hipnoterapijo začnejo možgani razmišljati v obratni smeri: znam, zmorem, bom … Bolj kot nam potem uspeva, bolj se krepijo te povezave v možganih. To pa je vse, kar potrebujemo za spreminjanje nezaželenih vzorcev vedenja.
