
December 2021
Življenje v nas
Misel na to, da v nas živi še kakšno živo bitje, je milo rečeno neprijetna. Dokler tega organizma ne vidimo s prostim očesom, se še lahko sprijaznimo s tem, da velik del našega telesa naseljujejo bakterije. A ko gre za organizme, ki se premikajo, in to v naši notranjosti, se v nas zbujajo močni občutki gnusa. Okuženost s prebavnimi paraziti žal ni tako redka, kot se zdi. Prepoznajte jo in ukrepajte.
Da, svet, tudi svoj notranji svet, si delimo s številnimi organizmi. Živijo na koži (klopi, pršice, stenice), v laseh in na dlakah (uši) ali v telesu (trakulje, gliste in toksoplazma ter v razvitem svetu manj razširjena lišmanija, plazmodij, ki povzroča malarijo …).
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je v nerazvitem svetu s prebavnimi paraziti okužena najmanj destina ljudi. Pri nas je številka bistveno manjša, a je v določenih skupinah, denimo med otroki, lahko večja kot v splošni populaciji.
In ti so lahko zelo živahni ter povzročajo številne težave.
Okužbe niso povsem nedolžne
Kot pove že ime »zajedavci«, ti z nami ne živijo v sožitju. »Odvzemajo nam hrano, tekmujejo zanjo, izločajo škodljive snovi, ki povzročajo vnetja, ali nas celo poškodujejo,« pojasnjuje specialist pediatrije Denis Baš, dr. med.
Posebno neprijetni so paraziti, ki živijo v nas, najpogosteje v prebavnem traktu. Pri nas so to predvsem nekatere vrste glist, denimo najpogostejše podančice, pasje in človeške gliste ter trakulje. Medtem ko smo za podančice ljudje edini gostitelji, se denimo pasje in številne druge vrste glist prenašajo prek drugega gostitelja.
»Še najmanj škodljive so podančice, saj načeloma ne povzročajo posebnih težav,« povzema dr. Baš. »Pasje gliste in trakulje pa lahko v ciklu razmnoževanja zaidejo tudi v notranje organe, pljuča ter očesno mrežnico in tam povzročijo dodatno škodo.«
Vsekakor pa se vsako neravnovesje ali tujek v telesu kaže v splošnem počutju, zato je potrebno čimprejšnje ukrepanje ob kakršnem koli sumu na parazitozo.
Podančice – trdovratna, a rešljiva debata
Pri nas najpogostejša parazitoza je enterobiaza – okužba s podančico. Precej razširjena je med predšolskimi in šolskimi otroki, najti pa jo je mogoče tudi med odraslimi.
Okužimo se z izjemno lepljivimi in očesu nevidnimi jajčeci. Ob sluznične odprtine ob danki jih izleže do en centimeter velika, bela, nitasta glista podančica.
To pot je mogoče presekati le z doslednimi ukrepi. Jajčeca podančice se namreč zelo dobro oprimejo vsega, na kar sedemo in česar se dotaknemo z okuženimi prsti – igrač, kljuk in miz, seveda pa tudi brisač in posteljnine. Ker so tako majhna, pa jajčeca najdemo celo v hišnem prahu. Zato je okužba s podančico lahko trdovratna, če ne odreagirate s skrajno resnostjo, ko se pojavi.
Prepoznava težav in ukrepanje
Vsi prebavni paraziti pogosto povzročijo prebavne težave, hujšanje, vnetja in splošno slabše pošutje. Okužbo s podančicami pa prepoznamo po zelo specifičnih znakih. Pozno zvečer, sredi noči ali proti jutru se podančice premikajo proti zadnjični odprtini, kjer odlagajo jajčeca.
Okoli zadnjične odprtine lahko zaradi draženja jajčec srbi tudi čez dan. Analni predel, pri deklicah oziroma ženskah pa tudi vaginalni, se lahko vname, pri otrocih pa pogosto opazimo, da so neješči, utrujeni ali jih boli trebuh. Nekateri opažajo, da se okuženi pogosto praskajo tudi po nosu.
»Prisotnost podančice najpogosteje določamo s celofanskim brisom zadnjične odprtine, ne pa s pregledom blata,« poudarja dr. Baš. »Ko potrdimo okužbo, predpišemo zdravila za vse ćlane gospodinjstva. A poleg zdravljenja je nujno tudi temeljito pranje posteljnine, brisač, površin, ki se jih dotikamo, kopalnice, tal, igrač … Pripročljivo je generalno čiščenje celotnega doma.«
Številni okuženi s podančico so asimptomatski in okužbo nevede širijo naokoli. Z jajčeci podančic so zelo pogosto v stiku predvsem otroci. Poleg tega stiku z glistami iz narave ali iztrebkov ne moremo ubežati. Lahko pa preprečimo okužbo.
Zajedavci imajo izvrstne mehanizme, ki poskrbijo, da se njihov življenjski krog sklene. Zato je okužbo bistveno lažje preprečevati kot odpravljati!
Vprašajte, ko vas skrbi
Ko sami ne znate odgovoriti na zdravstvena vprašanja, je najbolje, da se posvetujete s strokovnjakom. V okviru zavarovanja Zdravstveni nasvet se lahko posvetujete z zdravnikom družinske medicine ali pediatrom, tudi za svojega otroka do njegovega 18. leta.