Pri ustnem higieniku

Na vidni površini umazanega zoba je milijarda bakterij, na dobro očiščeni okoli 90 odstotkov manj. Vendar težav ne povzročajo bakterije na čistih površinah zob, ampak tiste, ki se bohotijo v zobnih oblogah. Obrestuje se, da te težave ne ignorirate.

Specialist parodontologije Matevž Janc, dr. dent. med., poudarja, da se vplivi slabega čiščenja na stanju ustnega zdravja pokažejo zelo hitro. Mehke obloge se nabirajo na zobnih površinah predvsem na težko dostopnih predelih.

S teh mest se obloge nato širijo, dražijo dlesni in že po dveh ali treh tednih se lahko pojavita vnetje in krvavenje dlesni. To je znak gingivitisa – prve stopnje bolezni obzobnih tkiv oziroma parodontalne bolezni. Hkrati je to edina stopnja te bolezni, pri kateri se lahko stanje tkiv v popolnosti naravno regenerira. Pri nadaljnjih stopnjah parodontalne bolezni, ki poleg poškodb dlesni vključujejo tudi poškodbe kostnih tkiv, pa to v popolnosti ni več mogoče.

Vsaj enkrat letno k ustnemu higieniku

»Ščetkanje dvakrat dnevno, pravilna uporaba medzobnih ščetk in zobne nitke lahko v veliki večini primerov preprečijo nastanek parodontalne bolezni ali vsaj zmanjšajo potrebe po kompleksnejšem in dražjem zdravljenju,« pravi dr. Janc.

Poučevanje te tehnike je ena od osnovnih nalog ustnega higienika, ki hkrati skrbi tudi za odstranjevanje še prisotnih zobnih oblog in vas motivira pri skrbi za zobe. Pomaga lahko tudi pri težavah, ki so posledica razvad, denimo kajenja, in v primeru zdravstvenih stanj, zaradi katerih je izvajanje ustrezne ustne higiene oteženo. S tem ustni higienik v veliki meri pomaga preprečevati nastanek oziroma nadaljnji razvoj parodontalne bolezni.

»Kako pogosto je treba obiskati ustnega higienika, je tako odvisno od vaše motivacije in motorične spretnosti pri čiščenju, tehnike in uspešnosti izvajanja ustne higiene ter zdravstvenega stanja obzobnih tkiv,« povzema dr. Janc.

Bodite pozorni na znake

Parodontalna bolezen lahko brez pravilnega ukrepanja povzroči izgubo zob in je izjemno razširjena.

Na prve znake bolezni sami običajno nismo dovolj pozorni, ker ne povzročajo bolečin ali drugih posebnih težav. Pogosto postanemo pozorni, ko se odmakne dlesen ob zobu, ko se pojavijo bolečine ali otekline, ko se začne zob majati, ali celo šele, ko zob izpade.

Bistveno pa je, da težave hitro preprepoznamo in ustrezno ukrepamo.

Ta dva sta namreč pogosto prva, ki lahko ob rednih preventivnih pregledih in obiskih opazita znake parodontalne bolezni.

Kako izbrati ustnega higienika?

Ustni higienik med obravnavo najprej preveri stanje dlesni. Nato preveri, kje se na zobeh nabirajo trde zobne obloge, ter natančno izmeri globino obzobnih žepkov. Njihova globina je eden izmed najpomembnejših kliničnih kazalnikov stopnje parodontalne bolezni.

Nato zobne obloge odstrani s površin zob, in sicer nad robom dlesni in tudi pod njim.

»Za razliko od sklenine, ki je relativno neobčutljiva, so razgaljene površine korenin precej bolj občutljive za kemične, temperaturne in fizične dražljaje.«

Najučinkovitejši pripomoček, ki v rokah usposobljenega strokovnjaka omogoča odstranjevanje zobnih oblog kar se da nežno, je ultrasonična piezoelektrična naprava. Ta se lahko uporablja v kombinaciji z raznimi peskalnimi napravami in praški.

Dolžina rednega obiska ustnega higienika je v veliki meri odvisna od količine zobnih oblog in doslednosti njihovega odstranjevanja.

Ko so zobne obloge obsežnejše ali pa so zobna tkiva obsežneje prizadeta, lahko obisk traja tudi dalj časa.

Pri izbiri ustnega higienika naj bo merilo strokovnost in ne samo reklama, cena ali drugo laično mnenje. Dober ustni higienik bi moral imeti odgovor na vsako vprašanje, povezano z njegovim delom.

Da, pozorna skrb za zobe se obrestuje. Zgodnje odkrivanje in hitro posredovanje v primeru parodontalne bolezni sta bistveno cenejši od oskrbe z implantati in drugimi protetičnimi rešitvami. Najcenejši pa sta preventivna skrb in čim daljša ohranitev svojih zares neprecenljivih zob.

###### Zobno zdravje bistveno vpliva tudi na zdravje celega telesa. Preberite, kako.