Gozd, naravno zdravilišče

Ste danes že šli v gozd? Če niste, razmislite, ali lahko to storite. Danes in vsak naslednji dan. Znanstveniki namreč dokazujejo številne zares presenetljive učinke gozda na človeški organizem.

Odkar obstaja človek, obstajajo tudi bolezni. In odkar so bolezni, obstaja tudi prepričanje, da je zdravje mogoče iskati v naravi. Učinek številnih zdravilnih rastlin je že dolgo znanstveno potrjen; fitoterapija je že dolgo del uradne medicine. Tudi speleoterapija – zdravljenje bolnikov na jamskem zraku – deluje. Kaj pa drevesa in gozd kot prostor izjemne sprostitve in še česa? Zdaj so dokazani tudi ti učinki.

Vračanje k naravi

Narava lahko, kakor kažejo znanstveni dokazi, večplastno in izjemno koristno dopolnjuje sodobne načine zdravljenja oziroma deluje preventivno in varuje zdravje.

Dvajseto stoletje je bilo obdobje velikega napredka medicine in tehnologije. Začelo se je že dozdevati, da ljudje naravo potrebujemo le kot vir surovin in hrane. Pa se zaradi nadsvetlobne hitrosti našega življenja spet začenjamo vse bolj zatekati k njej.

Znanstveniki pravijo, da nam bo to koristilo. Vse bolj nas pestijo bolezni, katerih vzroke določimo bistveno težje kot denimo pri gripi. Veliko teh bolezni je mogoče pripisati stresu, nemiru in neurejenemu ritmu življenja. In pri takšnih stanjih je narava – to je zdaj tudi znanstveno dokazano – lahko pomemben jeziček na tehtnici. Poglejmo, kako.

Kopanje v obilju gozda

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so z Japonske do nas prihajala skrb zbujajoča poročila o nečloveško dolgih delavnikih Japoncev. Že takrat se je japonska agencija za gozdove očitno zavedala škodljivosti take prakse, zato so za trdnejše zdravje in sprostitev leta 1982 predlagali šinrin-joku, gozdno kopel.

Preostali svet in celo Japonci sami so sprva ta koncept sprejeli z nejevero. Skeptiki so se norčevali in gozdne »kopalce« označevali za ezoterične, fanatične objemalce dreves. Vendarle pa je predlog vzbudil dovolj radovednosti znanstvenikov po vsem svetu, da so pozitivne učinke gozda, ki jih sicer občuti vsak posameznik, začeli ne le opazovati, ampak tudi meriti. In za zdaj še ni raziskave, ki bi kazala, da preživljanje časa v gozdu ni koristno.

Vpliv na duševno zdravje

Ohranjanje duševnega zdravja je v razvitem svetu eden najpomembnejših dejavnikov splošnega zdravja. Prav pri vzpostavljanju in ohranjanju duševnega zdravja je gozdna kopel pokazala največ učinkov.

Ene prvih znanstvenih raziskav na to temo, ki so jih opravili japonski znanstveniki, so pokazale, da so se občutja sovražnosti, nemira in depresije po dveurnem sprehodu skozi gozd bistveno zmanjšala. To so potrdile tudi meritve možganov. Aktivnost v predelu možganov, sodelujočem pri depresiji in tesnobi, je bila po sprehodu pomembno manjša.

In morda še najzanimivejše: tiste, ki so v življenju doživljali več stresa, je sprehod pomiril veliko bolj kot tiste, ki so doživljali zmeren stres.

Zato ne čudi, da je nemška raziskava brez dvoma pokazala, da se ljudje, ki živijo blizu gozda, bistveno bolje spopadajo s stresom in tesnobo. Njihova amigdala, del možganov, ki procesira ta čustva, je izrazito bolj učinkovita od amigdale tistih, ki živijo v mestu. S tem znanjem v mislih ponekod po svetu, denimo v Kanadi, zdravniki že povsem uradno – enako kot antidepresive – predpisujejo tudi gibanje v naravi.

Pozitivni učinki gozda pa so se pokazali tudi v študijah pri otrocih in mladostnikih. Življenje v bližini gozda dokazano zmanjša možnost za agresivno vedenje otrok.

Tudi na področju kognitivnega razvoja se kaže pozitivna povezava s preživljanjem časa v gozdu. Na teh spoznanjih temelji filozofija gozdnih vrtcev in šol, ki je vpeljana v številne oddelke tudi v Sloveniji.

Vpliv na telesno zdravje

Zakaj imajo ženske (raziskava je bila izvedena pri njih), ki živijo v bližini gozda, za desetino nižjo smrtnost predvsem zaradi manj rakavih, dihalnih in ledvičnih bolezni? Seveda je življenje blizu gozda praviloma povezano tudi z več gibanja in čistejšim zrakom, kar seveda tudi pripomore k boljšemu zdravju.

Celice ubijalke so bistven del našega imunskega sistema, zato strokovnjaki ugotavljajo, da sprehodi po gozdu nedvomno utrjujejo imunski sistem. Toda kaj sproži izločanje celic ubijalk in njihovo močnejše delovanje?

Vzrok so zelo verjetno posebne snovi, s katerimi imamo stik praviloma le v gozdu. Čeprav vonjav gozda ne štejemo za aromaterapijo, gre v resnici prav za to. Drevesa namreč oddajajo fitoncide, lesna eterična olja.

Zato ne čudi, da fitoncide v luksuznih hotelih celo sproščajo v hotelski zrak. Zelo verjetno pa kombinacija opisanih učinkov vpliva še na celo vrsto drugih stanj, denimo na znižanje visokega krvnega tlaka. Vzroki zanj so običajno kombinacija duševne in telesne obremenjenosti. In gozd ima očitno odgovor na oboje.

Življenje v zelenem

V vse bolj urbaniziranem, glasnem in z raznovrstnimi pritiski obremenjenem svetu bo dostop do gozdnih in drugih zelenih površin zelo verjetno postal še pomembnejši za celovito zdravje in dobro počutje. A bolj kot pravilno izvajanje gozdne kopeli po japonskem receptu je pomembno, da sploh imate stik z naravo. Največ, kar lahko naredite zase, je to, da si redno vzamete čas za sprehod po gozdu. Če le lahko, med delom čim večkrat poglejte skozi okno, v naravo, spočijte si oči na zelenju, na drevesih v daljavi in na teksturah narave. Vse to bo blagodejno za vas.

Vsekakor se bo obrestovalo, če boste našli način, da sami sebi vrnete naravo in izkušnjo bivanja v njej. Gozd oziroma drevesa naj bi bila po prepričanju Japoncev edini pravi most med nami in naravo. Zato si splača zapomniti: nobeno drugo naravno okolje nima toliko pozitivnih sistemskih učinkov na nas kot gozd.

*Raziskave, iz katerih smo črpali informacije o pozitivnih učinkih gozda, so bile opravljene po strogih znanstvenih standardih. Vse preiskovane skupine so znanstveniki opazovali v gozdnem in negozdnem okolju. Končne ugotovitve so rezultat teh primerjav. Vseh raziskav nismo podrobneje navajali, je pa seznam na voljo v uredništvu revije.

Dihanje je izjemnega pomena za dobro počutje. Preberite, zakaj.