Ali samo zdrava prehrana ni dovolj?

Še pred nekaj desetletji je bil izbor prehranskih dopolnil zelo omejen. Od takrat, ko so na policah lekarn med drugim ponujali celo oljčno olje za uživanje po žličkah, pa se je zgodila hiperinflacija ponudbe prehranskih dopolnil in povpraševanja po njih. Pa so ta res tako zelo potrebna?

Naši še ne tako daljni predniki so imeli pri izbiri hrane manj možnosti. Večinoma so se v loncu znašla živila z njihove ali sosedove njive in hleva. Njihova hrana je bila zaradi fizičnega dela, ki so ga praviloma opravljali, bolj kalorična in z več maščobami, a je bila hkrati tudi izrazito nepredelana ter zato bogata z vitamini in minerali.

Izbira, ki jo imamo danes, je morda res vrstno bogatejša, a je hkrati hranilno bistveno siromašnejša.

Medtem ko je naša prehrana postajala vse bolj predelana, polna praznih kalorij in pomanjkljiva po vsebnosti vitaminov, mineralov in drugih mikrohranil, sta rasla ponudba prehranskih dopolnil in povpraševanje po njih.

Najprej hrana, potem pogojno dopolnila

Čeprav se je zavest o pomenu zdrave prehrane in primernega vnosa hranil povečala, si za prehranjevanje vzamemo vse manj časa. Nad svojim zdravjem pa vendarle želimo imeti nadzor, zato smo precej zmotno začeli to vrzel zapolnjevati s prehranskimi dodatki.

Klinična dietetičarka mag. Sabina Hamberger opozarja, da prehranska dopolnila ne smejo nadomeščati uravnotežene prehrane, ampak jo lahko kvečjemu – kakor nakazuje njihovo ime – samo dopolnjujejo.

Večje potrebe imamo denimo v določenih obdobjih življenja – v obdobju rasti, v puberteti, rodni dobi, med nosečnostjo in menopavzo, v starosti in ob večjih športnih obremenitvah. Pomanjkanje pa povzročajo bolezni in takrat je treba hranila v telesu primerni količini nadomestiti.

Prehranska dopolnila lahko, podobno kot zdravila, med sabo součinkujejo, lahko pa celo učinkujejo na zdravila, ki jih nujno potrebujete. Učinki in količine hranil v dopolnilih se lahko seštevajo in privedejo do neželenih učinkov, celo do toksičnosti, lahko pa se dopolnila medsebojno zavirajo in tako mečete denar skozi okno. Posebno velika nevarnost za to je pri dopolnilih, ki v enem odmerku vsebujejo več različnih hranil (če denimo dnevno spijete raztopljeno multivitaminsko tableto in vzamete prehransko dopolnilo za krepitev imunskega sistema, ki vsebuje enake sestavine).

»Uživanje dopolnil nikoli ne bi smelo biti eksperimentalno. To lahko vodi v odvisnost od novosti in trendov, kar je že samo po sebi nevarno,« pravi mag. Hambergerjeva, ki dela tudi v Nemčiji.

Posebna priporočila

Ko se vam zdi, da ni vse tako, kot bi moralo biti, je treba zato najprej pomisliti na hrano, ne na dodatke.

Hrana v veliki meri že takoj po zaužitju uravnava počutje. Ko pojeste lahko prebavljivo sadje, zelenjavo ali polnozrnate kosmiče, se počutite dobro, sveži, polni energije. Ko vase na hitro zbašete masten burek, slan prigrizek ali čokoladico, se zagotovo ne boste počutili tako.

Če opazite, da je vaš imunski sistem šibak in ste pogosto bolni, da vam izpadajo lasje, da je vaša koža brezbarvna, suha in uvela ter da nimate prave energije, se je najprej treba vprašati o svojih prehranjevalnih navadah. Vprašajte se, katera sprememba bi lahko povzročala slabše počutje. So to hrana, stres, bolezen?

Prehranska dopolnila pa niso le modna muha. V določenih primerih so nadvse priporočljiva. Mag. Sabina Hamberger poudarja, da je vitamin D edini dodatek, ki ga zdravi posamezniki na naši geografski širini in brez posebnih hranilnih potreb s hrano praviloma v zimskem času ne morejo dobiti dovolj. Posebno se je pomanjkanje pokazalo v obdobju epidemije, ko je veliko ljudi več časa ostajalo v zaprtih prostorih in se ni izpostavljalo soncu.

So pa še nekateri drugi dodatki, ki jih sogovornica priporoča.

Te izjemno učinkovito skrbijo za zdrav srčno-žilni sistem, kar je pomembno tudi za mlade, ki jih vse bolj pestijo težave na tem področju. V Sloveniji je namreč več kot četrtina vseh receptov predpisana za področje bolezni srca in ožilja, na katerih so najpogostejši statini, zdravila za zaviranje proizvodnje holesterola.

Učinki prehranskih dodatkov so lahko izjemni. »Nedavne študije ugotavljajo, da ob hkratnem jemanju statinov ter pomanjkanju vitamina D in koencima Q10 pride do neželenih učinkov, kot so mišične bolečine in krči (t. i. mialgija). Te marsikoga odvrnejo od jemanja statinov. Vendar pa so omenjene težave bistveno blažje ali celo izginejo, če bolniki poleg statinov uživajo tudi vitamin D in koencim Q10. Na tem področju znanost čaka še veliko dela,« razlaga Sabina Hamberger.

»Ta je izredno pomemben pri metabolizmu kalcija; zmanjša lahko nalaganje kalcija na stene žil, s tem pa zmanjša tudi verjetnost za poapnenje žil. A če pojeste veliko zelene listnate zelenjave, drobovine (zlasti jeter) in fermentiranih sojinih izdelkov, ga verjetno prejmete dovolj.«

To je osnova. Za posebne skupine, ki imajo zaradi različnih razlogov večje potrebe ali pomanjkanje mikrohranil, pa se prej omenjenim dodajajo specifični dodatki.

Kako izbrati?

Ko je izbire veliko (ali celo preveč), je samostojna odločitev skoraj nemogoča. Mag. Sabina Hamberger pravi, da sami težko izberemo najprimernejše prehransko dopolnilo. Pri izbiri najbolj strokovno pomagajo farmacevti in klinični dietetiki.

Zato svetuje, naj bo merilo izbire namen. Vprašajte se, za kak namen potrebujete dopolnilo. Če izdelek poleg osnovne sestavine, denimo vitamina D, vsebuje še druge snovi, ki jih zagotovo dobite iz hrane, kupite raje dopolnilo v čisti obliki, tj. brez dodatkov. Ne naročajte jih prek spleta pri prodajalcih, ki nimajo sedeža v EU ali ZDA, njihovih izdelkov pa ni mogoče najti v naših lekarnah in trgovinah z dopolnili. Nakup iz Kitajske, denimo, je lahko izjemno tvegan, saj njihovih proizvajalcev in izdelkov ne ureja evropska direktiva, ki potrošnika dobro ščiti.

Zaščitite tudi vi sebe, bodisi z nakupom prehranskega dopolnila, ko ga zares potrebujete, ali z vsakodnevno skrbjo za uravnoteženost – na vseh področjih.

Ustrezna prehrana je bistvena za zdravo srce in ožilje. Preberite, zakaj je to tako pomembno.