Tudi otroci doživljajo duševne stiske

Smisel pogovora je razbremenitev otroka in iskanje najprimernejših izhodov, ki naj jih otrok, če je le možno, izpelje sam, tudi če se pri tem kdaj zmoti. S tem krepi svojo samozavest in kompetence, ki mu bodo kasneje v življenju koristile pri reševanju izzivov.

Avtor: Denis Baš, dr. med., specialist pediater, Klinka Juventina

Zanimivo je, kako so najbolj enostavne, skoraj klišejske rešitve v praksi najtežje izvedljive. Kako nam je vsem v teoriji vse jasno, ko pa se znajdemo v konkretnih situacijah, se vse zdi kot velik izziv. Tako je tudi v naših pediatričnih ambulantah, kjer se vsak dan srečujemos številnimi zgodbami ter težavami otrok in staršev.

Obiski otrok in staršev pri nas so najpogosteje povezani s težavami, ki so posledica preobremenjenosti, stresa in najrazličnejših pritiskov. Gre za nakopičene težave, ki z vso silo izbruhnejo na plan predvsem v času zaključevanja ocen in številnejših preverjanj znanja. Morda boste rekli, da ni nič drugače, kot je bilo v časih starejših generacij. A poleg današnjega bliskovitega širjenja informacij obstaja še ena bistvena razlika. Prosti čas, namenjen igri, so danes v veliki meri zapolnile številne vodene dejavnosti in internet z vsemi svojimi pastmi. Biti najboljši v šoli, na zunajšolskih področjih, izstopati na družbenih omrežjih z največ všečki je za številne otroke enostavno preveč. Hkrati pa je veliko otrok, ki so zaradi socialne stiske družine pogosto prepuščeni sami sebi. Zanje je šola pomembna struktura v življenju in zatočišče pred težavami doma. Opažam močno polarizacijo in večanje razlik med otroki.

Vsi pa želijo biti sprejeti, ljubljeni in pohvaljeni v svoji družini, med vrstniki in v širši družbi. Pomagati jim moramo odkriti talente in jih naučiti sprejemanja drugačnosti pri sebi in drugih. To pa se začne pri nas samih. Pomembno se mi zdi, da starši čim prej sprejmemo sami sebe z vsemi vrlinami in pomanjkljivostmi. Hkrati pa moramo starši sprejeti tudi svojega otroka, njegov značaj in posebnosti – vse z zavedanjem, da otroci niso le ogledalo nas samih, ampak tudi odsev družbe, v kateri živimo.

Zato je pomembno, da se z otrokom veliko pogovarjamo ter slišimo njegove skrbi in strahove. Vzemimo si čas in prisluhnimo, kaj ima povedati. Pogosto zaradi prezasedenosti zamudimo trenutek, ko nam otrok želi nekaj sporočiti. Izkoristimo trenutek, ko je otrok pripravljen spregovoriti o sebi, svojih občutkih ali težavah. Tudi če o tem ne govori, bodimo pozorni na prve znake stiske: spremenjeno vedenje in navade, slabši apetit ali pritožbo o telesni bolečini.

Seznanimo se z družbenimi omrežji in aplikacijami, ki jih uporablja, ter z njegovimi prijatelji.

Smisel pogovora je razbremenitev otroka in iskanje najprimernejših izhodov, ki naj jih otrok, če je le možno, izpelje sam, tudi če se pri tem kdaj zmoti. S tem krepi svojo samozavest in kompetence, ki mu bodo kasneje v življenju koristile pri reševanju izzivov. Zato ga naučite pomena medsebojnega sodelovanja, spoštovanja in nudenja pomoči, kar je veliko pomembneje, kot sta usmerjanje v tekmovalnost in poveličevanje tekmovalnosti. Lasten zgled deluje najbolj učinkovito in iskreno.

Kot da življenje samo po sebi ne prinaša dovolj izzivov, je udarila še epidemija z novim koronavirusom, ki je ostro zarezala v naše socialne odnose in druženja. Zaradi strahu za lasten obstoj se povečujejo občutki tesnobe, nemoči, depresije in celo agresivno vedenje. Fizična distanca je postala zahteva. Razlike med otroki so se še povečale, nekateri so ostali brez edinega toplega obroka v dnevu. Verjetno si nihče od nas ni predstavljal, da bodo otroci nekoč pogrešali šolo.

Kljub upoštevanju preventivnih ukrepov vsi, ki delamo z otroki, opozarjamo, da ne sme priti do socialne osamitve otrok. Otroci morajo ostati povezani s prijatelji, pa čeprav začasno prek videopovezave ali klicev. Tudi doma potrebujejo predvidljivost in rutino. Ta jim bo pomagala prebroditi nenavadne razmere in jim okrepila občutek varnosti ter zmanjšala tesnobo. Poleg pogovorov in razlage o nastali situaciji na njim razumljiv način ter izražanja čustev potrebujejo tudi redno telesno dejavnost in uravnoteženo prehrano.

V življenju nas zaznamujejo različni izzivi, ampak vsem izzivom je skupno to, da se nam na začetku zdijo težavni ali na prvi pogled celo nerešljivi. Rešitve, ki prej ali slej pridejo, od nas in naših otrok zahtevajo veliko energije in časa. Ampak bistveno je, da korake naredimo sami. Seveda ob opori in družbi bližnjih, prijateljev in družine.