Pazi nase
December 2020

December 2020 | Zakaj

Skrivnost požiranja

Jezik znajo zvijati le nekateri – krivi so geni. Ušesa znajo premikati redki – za to sposobnost je potreben dolgotrajen trening. Ne obstaja pa zdrav odrasel človek, ki bi lahko kihnil z odprtimi očmi ali požiral in dihal sočasno.

Naše telo je polno mehanizmov, ki se sprožijo sočasno in samodejno. Običajno nas pred nečim varujejo. Tak zapleten mehanizem je tudi požiranje. Pri požiranju se sproži 26 parov mišic in pet (od 12) tako imenovanih možganskih živcev. Je pa tudi življenjsko pomemben. Če denimo sline ne bi sproti požirali, bi ta lahko stekla v sapnik in zalivala pljuča. Narava je za to težavo ustvarila varnostni mehanizem.

Požiranje sline, hrane ali pijače je do trenutka, ko prispejo do požiralnika, hoteno in nadzorovano, nato pa se »vklopi« požiralni refleks.

Ta sproži zaprtje poklopca (epiglotisa) v sapniku, ki prepreči vdor hrane v pljuča, hkrati pa odpre požiralnik.

Po žrelu namreč potujejo tako hrana in pijača (vstopita skozi usta) kot vdihani zrak (vstopi pretežno skozi nos). Do dna žrela je torej njihova pot enaka. Nato pa se žrelo razcepi na dva izhoda: požiralnik in sapnik.

Ko je hrana v žrelu, je najbolj kritičen trenutek. Če globoko vdihnete, preden se sproži požiralni refleks, lahko delčki hrane zaidejo v sapnik in naprej v pljuča. Tam lahko – odvisno od velikosti – povzročijo veliko škode in težav.

Nasprotno pa v želodec s hrano zaide tudi zrak.

Hitreje kot jeste in manj kot hrano prežvečite, več zraka bo pristalo v želodcu. Tudi to bo povzročilo neprijetnosti, kot sta napihovanje in spahovanje.

Zato je dobro vedeti: strokovnjaki so izračunali, da morate hrano v povprečju prežvečiti 32-krat, da izgubi teksturo in se oblikuje v kepo, v kateri ni veliko zraka.

Tudi zato je treba dojenčkom, ki hlastajo za hrano, pomagati »podreti kupček«. To je rutinsko opravilo za novopečene starše, ki se jim njihov novorojenček brez dvoma zdi izjemen. Seveda je, ni pa edini, ki je tak. V resnici so izjemni prav vsi dojenčki do tretjega meseca starosti. Imajo namreč sposobnost požirati in dihati sočasno. Grlo, ki leži tik pred požiralnikom, je pri njih anatomsko bistveno višje kot pri starejših otrocih oziroma odraslih. Potisnjeno je visoko v nosno votlino, zato deluje kot cevka oziroma obvod, ki vodi zrak iz nosne votline neposredno v sapnik – ne da bi bil pri tem oviran prehod hrane v požiralnik. V nekaj mesecih od rojstva se grlo pomakne nižje in tudi dojenčki izgubijo to osupljivo sposobnost.

Slina je nujno potrebna za nemoteno požiranje. Preberite zanimiva dejstva o njej.

Seznam vseh člankov

Preberite tudi

Nazaj PREJŠNJI NASLEDNJI Naprej