Pazi nase
December 2020

December 2020 | Znanost

Dolgotrajna imunost – včasih DA, drugič NE

Nekatere bolezni nam je zaradi izjemnega napredka medicine v zadnjem stoletju uspelo skoraj izkoreniniti. Z drugimi, denimo z gripo, pa se v bitke podajamo vedno znova. Odgovor na vprašanje, zakaj je tako, tiči v značilnostih mikrobov, ki nas obdajajo in naseljujejo. Mikroorganizme, ki povzročajo največ preglavic, poznamo precej dobro. Zato lahko tudi predvidimo, kakšna prihodnost nas čaka v večnem boju z njimi.

Morda se zdi izraz »večni boj« dramatičen. A na svetu je verjetno okoli trilijon vrst mikrobov. Od teh jih poznamo in imamo opisanih le peščico. Na srečo znamo številne bolezni, ki jih povzroča ta peščica mikrobov, nadzorovati, nekatere pa zelo uspešno držati na povodcu.

Spekter bolezni

Za nekaterimi boleznimi, denimo za noricami, načeloma zbolimo le enkrat v življenju. Virus, ki jih povzroča, sicer ostane v telesu in lahko kasneje povzroči izbruh pasavca, ne pa tudi ponovnih noric. Če proti ošpicam ne bi bili cepljeni, bi bili po obolelosti za ošpicami načeloma proti njim imuni do konca življenja. Telo bi s protitelesi, ki jih je proizvedlo med obolelostjo, prepoznalo virus ošpic in bi ga uničilo, preden bi ta naredil škodo. Proti številnim nevarnim boleznim na srečo obstajajo cepiva,ki po prejetih nujnih odmerkih v večini primerov zadostujejo za vse življenje. So pa bolezni, za katerimi lahko zbolimo vedno znova. Cepiva proti njim morda celo obstajajo, a ne zagotavljajo imunosti za vse življenje. Zato se proti številnim boleznim cepimo v predpisanih obdobjih, denimo vsako leto proti gripi.

Za doseganje začasne ali trajne imunosti tako obstajata težja pot (prebolevanje bolezni) in bližnjica (cepljenje).

Kako se »vklopi« imunski sistem

Ko živa bakterija in virus vstopita v telo po naravni poti ali mrtva s cepivom, se sproži imunski odziv. Doc. dr. Miha Skvarč, dr. med., specialist klinične mikrobiologije, poudarja, da je to izjemno zapleten proces, v katerem sodelujejo številni mehanizmi.

Bistvene za imunski odziv so številne vrste belih krvnih celic. Te imajo v imunskem odzivu različne naloge. »Imunske celice zaznajo bakterije in viruse ter jih onesposobijo,« pojasnjuje dr. Skvarč. »Bakterije napadejo neposredno, viruse pa tako, da uničijo naše lastne okužene celice. V primeru novega koronavirusa so to lahko pljučne celice.«

MOČ IMUNSKEGA ODZIVA

Kako hitro se vaše telo odzove na vdor mikroorganizma, je odvisno od številnih dejavnikov. Najpomembnejša sta zdravstveno stanje in starost. Če ste oslabljeni od druge predhodne bolezni ali ste kronični bolnik, vas lahko ogrozi že sicer obvladljiva bakterija. Poleg tega pa začne imunski odziv po 50. letu pešati. Telo potrebuje vse več časa, da se odzove, medtem pa lahko mikroorganizem nemoteno prodira globlje v tkiva.  

Imunske celice, kot so makrofagi in dendritične celice, se seznanijo z virusom ali bakterijo in jih razrezane na koščke predstavijo drugim celicam. Tako se preostale imunske celice hitreje seznanijo z mikroorganizmi. Da pa bi lahko naslednjič, ko se okužite z enakim mikroorganizmom, telo tega prepoznalo in po možnosti ne (močno) zbolelo, potrebujete protitelesa. Ta proizvajajo B-limfociti, medtem ko T-limfociti služijo okrepitvi odziva ter neposredno napadejo okužene celice. Imunski odziv se okrepi tudi tako, da celice na mesto okužbe s citokini privabljajo vse več imunskih celic.

Kako pridobivamo imunost

»Ko zbolite, je količina protiteles, ki jih ustvari vaše telo, zelo odvisna od tega, kako globoko je mikroorganizem prodrl,« pojasnjuje dr. Skvarč.

Če denimo novi koronavirus ostane v vašem žrelu, boste proizvedli bistveno manj protiteles kot oboleli, pri katerih je virus prodrl v pljuča.

Lahko se celo zgodi, da protiteles, ki jih iščejo s preiskavami, ne boste razvili. V vsakem primeru pa s pomočjo spominskih imunskih celic razvijete imunski spomin. Ta sicer ni zagotovilo, da ne zbolite, ko se naslednjič srečate z mikroorganizmom. Bo pa okrevanje hitrejše, saj bo poskrbljeno za hitrejši odziv na napad mikroorganizma.

Pri cepljenju je imunski odziv z ustvarjanjem protiteles bolj nadzorovan. Cepivo z mrtvimi delci mikroorganizmov poskusi čim več imunskim celicam predstaviti njihove značilnosti. Ne da bi zboleli, začne telo tvoriti protitelesa, spominske celice pa si zapomnijo značilnosti bakterije ali virusa.

Cepljenje je torej priprava na okužbo.

Če se denimo pred jesenjo in zimo cepite proti gripi, boste, ko bo ta začela razsajati, že pripravljeni na boj z njo. Vaše telo se bo odzvalo neprimerno hitreje, kot bi se brez cepljenja.

CEPLJENJE STAREJŠIH IN IMUNSKO OSLABLJENIH

Starejši in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom slabše reagirajo na cepljenje. Proizvedejo manj protiteles kot mlajši in zdravi. Zato se morajo cepiti pogosteje. Nekateri, denimo hudo imunsko oslabeli bolniki, celo potrebujejo povsem drugačna cepiva.

Razlogi za omejen rok trajanja imunosti

Ne glede na to, ali imunost pridobite s prebolevanjem bolezni ali cepljenjem, so razlogi za to, ali boste ponovno zboleli ali ne, podobni.

1. RAZLOG: Velika raznolikost mikroorganizmov 

Imunski sistem proizvaja protitelesa le za natančno tisti virus ali bakterijo, ki vas napadata ali pa ste bili proti njima cepljeni. Ko vstopi nekoliko drugačen virus ali bakterija, ju spominske celice ne prepoznajo tako učinkovito ali pa ju sploh ne prepoznajo.

2. RAZLOG: Spreminjajoči se mikroorganizmi 

Kot vsak organizem v naravi se tudi bakterije in virusi odlično prilagajajo na spreminjajoče se razmere. Pri bakterijah so največja težava mutacije, s katerimi gradijo svojo odpornost proti antibiotikom. Pri virusih pa se moramo zaradi pogostih sprememb proti nekaterim boleznim cepiti vedno znova. Virusi se delijo na tiste, ki imajo svoj genski material zapisan v obliki RNK, in tiste, ki ga imajo zapisanega v obliki DNK. RNK-virusi, med katere denimo spadajo koronavirusi, virus hepatitisa C ter virusi, ki povzročajo prehlad in gripo, so bistveno manj stabilni in so sposobni hitrih mutacij.

3. RAZLOG: Dobro skriti mikroorganizmi  

Bakterije so izjemno dobro prilagojene na življenje v nas. Imunskemu sistemu se znajo upirati in se mu celo uspešno skriti. Pnevmokok ima denimo okoli sebe sluzasto kapsulo. Imunske celice, ki uničujejo bakterije, ne morejo prodreti skoznjo, zato sta imunski odziv in tvorjenje protiteles slabša. Cepljenje proti pnevmokoku pa cilja na kapsulo, zato imunski sistem prozivede dovolj protiteles za dolgotrajnejšo zaščito.

4 .RAZLOG: Šibek odziv imunskega sistema 

Če imunski sistem ne odreagira dovolj močno na okužbo ali cepljenje, se ne proizvede dovolj protiteles, imunski spomin pa je slabši.

Kako nam kaže?

»Najpomembnejši razlog za to, da za številne virusne bolezni nimamo ustreznega zdravljenja, je hitro spreminjanje virusov,« pravi dr. Skvarč.

Predvsem pri virusih pa se je v zadnjih desetletjih zgodil velik napredek. »Na srečo jih znamo zelo hitro spoznati,« pravi dr. Skvarč.

»Če bi se novi koronavirus pojavil pred 20 leti, bi verjetno potrebovali kakšno leto, da bi sploh vedeli, kakšen je. Tako pa smo ga prepoznali zelo hitro in smo lahko takoj začeli razvijati cepivo.«

Novi koronavirus SARS-CoV-2 se je sposoben spremeniti, podobno kot drugi virusi iz družine koronavirusov. Ko bo razvito cepivo, se bo zato zelo verjetno treba proti njemu cepiti pogosto, pred vsako prehladno sezono. Zato tudi zelo verjetno ne moremo govoriti o tem, da ga bomo izkoreninili, kot smo izkoreninili nekatere druge viruse, denimo virus črnih koz.

S številnimi mikroorganizmi imamo »srečo«, da so ukrotljivi in se ne spreminjajo. Zato lahko s cepivom razvijemo kolektivno imunost ali pa se na spopad z njimi pripravimo s prebolevanjem. Za večino mikroorganizmov pa še vedno velja, da se z njimi spopadamo sproti. Na srečo je z razvojem znanosti reakcijsko obdobje, ki preteče od prvega obolenja do zdravljenja ali vsaj preventive, vse krajše.

CEPIVA IN OBNOVITVENE DOBE

Ošpice, mumps, rdečke – dva odmerka v otroštvu – dolgotrajna, načeloma dosmrtna imunost

Davica in tetanus – trije odmerki v otroštvu – poživitveni odmerek na 10 let (po zaključenem rednem cepljenju v osnovni oziroma srednji šoli)

Oslovski kašelj – trije odmerki v otroštvu – poživitveni odmerek priporočljiv v odrasli dobi (po zaključenem rednem cepljenju v osnovni oziroma srednji šoli), posebno za nosečnice do 24. tedna nosečnosti

Otroška paraliza – trije odmerki v otroštvu – poživitveni odmerek ni predviden, izjema so potniki v določena območja sveta

Hepatitis B – trije odmerki – dolgotrajna, načeloma dosmrtna imunost

Klopni meningoencefalitis – trije odmerki – prvi osvežitveni po treh letih, nadaljnji na pet let (starejši od 50 let na tri leta)

Pnevmokokne okužbe – trije odmerki za otroke, za starejše en odmerek – dolgotrajna imunost

Humani papilomavirus (HPV) – dva odmerka za mlajše od 15 let, trije za starejše – dolgotrajna, verjetno dosmrtna imunost (zaradi kratke rabe cepiva to še ni povsem jasno)

Gripa – en odmerek – vsako leto pred sezono

Hepatitis A – dva odmerka – dolgotrajna, načeloma dosmrtna imunost

Vir: NIJZ, oktober 2020

Medicinska znanost izjemno napreduje. Preberite, kako bolezni uspešno zdravijo s pomočjo celic  ter kakšna prihodnost se nam obeta na področju antibiotikov.

Seznam vseh člankov

Preberite tudi

Nazaj PREJŠNJI NASLEDNJI Naprej