5 izbranih

Duševno zdravje med pandemijo vzbuja skrbi

Nedavna raziskava ameriškega centra za preprečevanje bolezni (CDC) je pokazala, da se  je pogostost duševnih stisk v splošni populaciji med epidemijo potrojila ali celo početverila. Raziskavo so opravili na velikem vzorcu starejših od 18 let in ugotovili, da so posebno ranljivi mladi do 24. leta. Aktualne podatke so primerjali s podobno raziskavo iz leta 2019. Ugotovili so, da je kar 63 odstotkov mladih te starostne skupine med pandemijo občutilo simptome tesnobe ali depresije. Leta 2019 je bilo takšnih 14 odstotkov. Znanstvenike in zdravnike je presenetilo, da so negotovost, socialna izolacija in grožnja bolezni najbolj vplivale na duševno stanje mladih, ki za COVID-19 praviloma ne obolevajo resno. Še posebno pa čudi, ker so najmanj duševnih posledic pandemije zaznali pri starejših, ki jih koronavirus praviloma močneje prizadene. Psihologi predvidevajo, da je to mogoče pripisati izkušenosti starejših, ki so se v svojem življenju že naučili spopadati z negotovimi razmerami.  Tudi v Sloveniji psihologi in psihiatri opozarjajo na številne stiske ljudi med pandemijo. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je zato objavil seznam telefonskih kontaktov za brezplačno psihološko podporo vsem, tudi mladim in otrokom. Najdete jih na spletnem naslovu NIJZ. Za opolnomočenje in pomoč pa je mladim na voljo spletna stran To sem jaz, na kateri jim strokovnjaki z različnih področij ponujajo raznovrstno podporo. 

Vira: CDC, NIJZ 

Ne odrecite se koruzi

Človeški prebavni sistem koruznih zrn ne prebavi tako dobro kot drugo hrano. Je potem sploh smiselno, da jih uživamo? Čeprav se morda zdi, da neprežvečena koruza vse do izločanja ostane nedotaknjena, to ni povsem res. V blatu se sicer lahko pojavi, vendar se, če koruzna zrna dobro prežvečimo, izloči le njihov zunanji ovoj. Podobno kot preostala semena tudi koruzna zrna vsebujejo dragocen genski material, obdaja pa jih voskast zunanji sloj, ki je pretežno zgrajen iz celuloze. Ljudje v svojem prebavnem sistemu nimamo primernih encimov in bakterij, da bi prebavili celulozo, lahko pa prebavimo precejšen delež zaužite koruze, posebno, če je ta obdelana. Ko jo zmeljemo ali skuhamo, jo lažje prebavimo, četudi vsebuje ovoje. Ti so skupaj s sredico izjemno zdravi. Koruzna zrna z ovojem vsebujejo veliko vlaknin, škroba, antioksidantov, beljakovin in mineralov. A pri njihovem uživanju je vendarle smiselno paziti. Velja namreč tudi, da z intenzivnejšo obdelavo zdrave lastnosti koruze upadajo. Zlato pravilo za dragoceno koruzo (in druga semena) naj bo: uživajte jo v čim osnovnejši obliki, pri tem pa jo dobro prežvečite. 

Vir: Live Science 

Žalost lahko zahteva svoj davek

V nedavni izdaji znanstvene revije Trends in Cardiovascular Medicine so raziskovalci postavili nekaj zanimivih trditev. Trdijo, da je tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni in njihovih posledic večje pri ljudeh, ki so se s partnerjem bodisi razšli, jim je ta umrl, niso poročeni oziroma v partnerski zvezi in jim tak status ne ustreza bodisi so nezadovoljni s spolnim življenjem. Manjše tveganje (od povprečja) imajo poročeni, zadovoljni s spolnim življenjem in ponovno poročeni. Vzroki za to so lahko zelo različni – od škodljivih navad do splošnega (nezdravega) načina življenja, ki ga prevzamejo po razhodu ali smrti zakonca. 

So pa v preteklosti že opravili izjemno obsežen pregled britanskega zdravstvenega registra. Primerjali so podatke o smrtih v starostni skupini od 60 do 89 let. Ugotovili so, da se tveganje za srčni infarkt ali možgansko kap podvoji v mesecu po smrti zakonca oziroma partnerja. Rezultati niso presenečenje. Že nekaj časa je namreč znano, da imajo ovdoveli zakonci oziroma partnerji v krvi bistveno več vnetnih celic in so bolj podvrženi nastanku krvnih strdkov.  

Vira: Trends in Cardiovascular Medicine (vol. 30), Science News 

Sproščeno s hrano 

Nedavni raziskavi iz Kanade in Avstralije sta pokazali, da imajo ljudje, ki so se v preteklosti bojevali s kakšno duševno motnjo, denimo depresijo, prehransko motnjo ali obsesivno-kompulzivno motnjo, več možnosti za razvoj ortoreksije. 

Ortoreksija nervoza je patološka obsedenost z zdravo prehrano in se praviloma pojavlja pri ljudeh, ki želijo s prehrano izboljšati svoje zdravje. Nekateri pazijo na to, da jedo le biološko pridelano hrano, drugi jedo le surovo ali pa s svojega jedilnika črtajo cele skupine vrst hrane. Ko začne ta skrb za hrano omejevati vsakodnevne dejavnosti, začne preraščati v motnjo. 

Ortoreksija sicer še ni splošno sprejeta kot duševna motnja, a jo denimo v Enoti za motnje hranjenja pri Psihiatrični kliniki Ljubljana že zdravijo. Motnji je treba pozornost nameniti takoj, ko začne človeku jemati veliko energije in časa ter vpliva na njegovo delo in odnose. 

Zdravljenje je nujno, ko začne motnja voditi v zdravstvene in dodatne duševne težave, denimo v tesnobo. Vsakodnevno natančno načrtovanje obrokov, ki vzame ogromno časa, prebiranje sestavin do potankosti, samokritičnost in občutki krivde ob nezmožnosti zaužitja »primernega« obroka, umikanje iz družbe, pretirano hujšanje in uživanje le nekaj vrst hrane so lahko znamenja za alarm. 

Resnost simptomov ortoreksije sicer lahko presodijo le strokovnjaki. A če sumite, da se kdo v vaši bližini pretirano posveča hrani in vas skrbi zanj ali pa ste to celo vi sami, lahko opravite Bratmanov test. Najdete ga na spletu, na voljo je tudi v slovenščini. 

Vir: Live Science 

Bo izvorni penicilin (spet) naša rešitev?

Antibakterijske lastnosti penicilina, ki ga izloča plesen Penicillium notatum, je slučajno odkril dr. Alexander Fleming in za vedno spremenil medicino. Čeprav je od odkritja minilo skoraj sto let, od prvega sekvenciranja genov pa 50, se vse do letos noben znanstvenik ni lotil analize celotnega genoma te izjemne plesni. Pred nekaj meseci pa so znanstveniki Kraljevega kolidža v Londonu objavili rezultate sekvenciranja njene celotne DNK. Rezultate so primerjali z genomom dveh modernih sevov iz rodu plesni Penicillium. Posebno pozorno so preučili gene, odgovorne za proizvodnjo penicilina. Nakazuje se nekaj pomembnih razlik, ki bi ob nadaljnjih raziskavah lahko prinesle rešitev za izboljšanje zdajšnjih antibiotikov, temelječih na penicilinu. Vse več bakterij namreč postaja odpornih proti obstoječim antibiotikom. Z razvojem učinkovitih zdravil smo vselej v zaostanku, zato strokovnjaki z obema rokama zagrabijo vsako možnost za razvoj novega antibiotika. 

Vir: Nature