Pa ne spet hrbet!

Če je statistika pravilna, ste stavek iz naslova verjetno že kdaj izrekli. Kar 80 odstotkov ljudi v svojem življenju doživi bolečine v hrbtu – bodisi v križu bodisi katerem drugem delu. Hrbtenica poteka po velikem delu našega telesa, predvsem pa je z živci, ki izhajajo iz nje, z okončinami in glavo povezana približno tako kot srce s kapilaro v nožnem prstu.

Ko se v hrbtenici nekaj dogaja, tega praviloma ne čutite samo na obolelem mestu, ampak tudi drugje. Tudi zato in zaradi dejstva, da je veliko bolečin v hrbtu mogoče pripisati stresu, je diagnoza pri bolečinah v hrbtu lahko izmuzljiva.

Rešitev zagotovo terja precej truda, a zdravniki pravijo, da se splača. Več se zdravi hrbtenici posvečate sami, manj možnosti je, da boste z njo v prihodnosti imeli težave. Toda kako se sploh lotiti odkrivanja in reševanja težave? Odgovor je celosten pristop.

Kaj je nevarno in kaj ni?

Vzroke za bolečine v hrbtu strokovnjaki ločujejo na nenevarne in nevarne. »Nevarne moramo prepoznati zelo hitro in tako tudi ukrepati,« poudarja specialist ortopedije Benjamin Marjanovič, dr. med., iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra. »Ko posameznik ne more več premikati roke ali noge, denimo zaradi razlitja želatinastega materiala medvretenčne ploščice, ki prekine živec, zasveti rdeči alarm. V takih primerih imamo običajno 72 ur za ukrepanje, sicer nastane nepopravljiva škoda.«

Pogostejši so manjši zdrsi medvretenčnih ploščic, obrabe in zožitve spinalnega kanala. Lahko pa je vzrok v nepravilnih gibalnih vzorcih, mišicah in drugih delih telesa. Te izvore bolečin lahko obvladujete in izboljšate stanje z neoperativnimi metodami. Bistveno pa je, da odpravite vzrok.

Bolečina ni bolezen

Odpravljati vzroke pa je mogoče le, ko je diagnoza jasna. Pomembno je, da do nje tudi v nenevarnih primerih pridete čim prej. Dlje kot traja bolečina, bolj bo vplivala na vaše duševno stanje, s tem pa povratno tudi na bolečino. Tako se negativni krog sklene.

Bolečina torej ni bolezen, ampak je skupek resničnih poškodb oziroma telesnih stanj in čustvenega dojemanja posledic. Prav zato se je treba odpravljanja bolečin lotiti celostno.

Izvori bolečine

Povsem mogoče je, da vaše bolečine v hrbtu izvirajo iz degenerativnih in drugih poškodb in sprememb skleta, ki jih ugotavljajo z rentgensko, CT in magnetnoresonančno diagnostiko. Morda pa je vzrok stres, ki povzroči zategnjenost, ta pa nato povzroča bolečine v hrbtu.

Hrbtenica je vezni člen med vsemi organi v trupu in vsemi deli telesa. Zato je jasno, da denimo na bolečine v nogi ne vpliva le hrbtenica, ampak je lahko vpliv obraten – na hrbtenico lahko denimo vpliva tudi poškodovano koleno.

Podobno lahko na številne bolečine v hrbtu vplivajo tudi duševno stanje ali nepravilni vzorci gibanja. »Najmanj osem ur dnevno sedimo. Kaj pa naredimo za to, da to stanje uravnovesimo?« se sprašuje mag. kineziologije Mitja Kumprej iz nevrorehabilitacijskega centra Itero. »Če imate ergonomsko prilagojeno delovno mesto in se dnevno razgibavate, ste s tem razbremenili prenapete mišice, kar je lahko že zelo veliko.«

Ni pa dovolj, da hrbet razbremenite le v službi. Vsi se namreč gibamo po sebi lastnih gibalnih vzorcih. Vsi imamo asimetrije v telesu, ki lahko bistveno vplivajo na počutje, vplivajo pa tudi na to, da je denimo ena stran hrbta mišično bolj podprta kot druga. Vse to in stres se lahko sešteje v bolečine v hrbtu.

Zato je bistveno, da poleg rentgenske in njej sorodne diagnostike pridobite tudi informacije o svojih gibalnih vzorcih. Strokovnjaki za to so kineziologi. Na podlagi analize drže in gibanja lahko skupaj s fizioterapevti prilagodijo zdravljenje in rehabilitacijo za vsakega posameznika, ki bosta vodili v spreminjanje škodljivih vzorcev in s tem tudi v odpravo bolečin.

Še dodaten vidik bolečin v hrbtu pa ponudi Blaž Bertoncelj, somatski joga terapevt. »Pri jogi želimo videti povezavo mišično močnega telesa z dihom in duševnim stanjem človeka. Hrbtenica se namreč odzove na mišični tonus, po drugi strani pa psihološko počutje vpliva na našo držo. Pozitivni ljudje bodo redko sključeni. In obratno. In neprimerna drža seveda lahko povzroča motnje.«

Lajšanje in odpravljanje bolečine

Odpravljanja bolečine v hrbtu se je torej treba lotevati izrazito celostno, vendar nujno z informacijo o vzrokih zanjo.

»Bistveno pa je, da terapevt pozna in prepozna vaše stanje ter vadbo prilagodi vam,« opozarja Blaž Bertoncelj, avtor knjig in vadbe Zdrava hrbtenica. »Klasične raztezne jogijske vaje so lahko v določenih primerih neprimerne. Raztezanje v predklonu je lahko za bolnika s hernijo škodljivo. Je pa pomembno tudi, da v jogi enakomerno krepimo moč in gibljivost. Eno brez drugega praviloma vodi v težave.«

S tem se strinja tudi dr. Marjanovič. »Operacija je skrajni ukrep, zelo veliko lahko rešimo na druge načine,« pravi. »Predvsem pa se je treba reševanja problema lotiti čim prej, da se ne razvije v stanje, ko je operacija edina možnost.«

Tako težave napredujejo in z vsakim izgubljenim dnem se podaljšuje tudi kasnejša rehabilitacija ali pa ta celo ne more biti tako uspešna.

V prvi vrsti je zato pomembno, da prepoznate vzroke bolečin, odpravite akutno bolečino in se poučite o primerni vadbi za vas ter si za vzpostavljanje ravnovesja v gibalnem aparatu vzamete čas. Naj vam pri tem pomagajo strokovnjaki.

Ko boli, je težko videti rešitev. A če rešitve (še) ne vidite, ne pomeni, da je ni. Bolečina sicer ne bo minila sama od sebe, vaše telo bo potrebovalo nekaj vaše pozornosti. A v trenutku, ko boli in se zdi brezizhodno, si je dobro zapomniti besede joga terapevta Blaža Bertonclja: »Dokler dihate, lahko naredite pozitivno spremembo!«

Kako pa drža vpliva na naše počutje? Preberite v intervjuju s strokovnjakinjo.