Osupljive prednosti miselnih atletov

Možganska telovadba je za zdravje približno tako pomembna, kot je ohranjanje zdrave ravni fizične aktivnosti. Vsak dan je torej dobro možgane poslati v miselni fitnes. Pa to ne pomeni, da boste morali reševati integrale in odvode. Za to, da požgečkate možganske celice, so potrebne presenetljivo preproste aktivnosti!

V zadnjih desetletjih, ko nevrološke degenerativne bolezni, denimo Alzheimerjeva demenca, postajajo nova »epidemija«, je veliko govora o vadbi za možgane. Nekateri so v preteklih letih v zvezi s tem senzacionalistično govorili celo o preprečevanju demence.

So pa nekatere nakazale, da bi lahko upočasnila napredek bolezni. »Ampak to je povsem logično, pomislite: če imate bolezen, pri kateri propadajo mišice, bo verjetno bolezen napredovala počasneje, če ste bodybuilder. Podobno velja za demenco, če v bolezen vstopite z visoko ravnjo umskih sposobnosti,« pravi nevroznanstvenik Jurij Dreo, vodja raziskav in razvoja pri podjetju Brain Trip, ki je razvilo novo metodo za prepoznavanje demence.

Naše miselne sposobnosti skozi življenje

»Demenca je bistven odklon od splošnih umskih sposobnosti, medtem ko je določen upad umskih sposobnosti s staranjem pričakovan,« razlaga Jurij Dreo. »Celice v možganih se ne delijo, sposobnosti regeneracije obstoječih celic pešajo, povezave med njimi slabijo. Tudi bolezni, kot so okužbe in srčno-žilne bolezni, imajo vpliv na možgane.«

Poleg tega lahko na trenutno umsko »počutje« vplivajo tudi stres, hormonalno neravnovesje, življenjske okoliščine in duševne motnje.

Eden najpomembnejših razlogov za upad naših miselnih sposobnosti skozi čas pa je še eno zanimivo dejstvo. Otroci in mladostniki so miselno zelo angažirani in odrasli se praviloma izdatno posvečamo njihovemu umskemu razvoju. Z leti, z delovno in življenjsko rutino ter s staranjem, pa načrtna miselna telovadba postane postranska zadeva. Škoda.

Z miselno telovadbo se namreč izboljšujeta osredotočenost in koncentracija. Raziskave so celo pokazale, da izjemno miselno aktivni (znanstveniki, igralci šaha …) med večjimi umskimi napori celo izdatno izgubljajo težo.

»Najpomembnejše pa je, da imajo miselno agilni ljudje, torej miselni atleti, višjo kakovost življenja, dlje živijo, bolezni pa jih praviloma prizadenejo v blažji obliki oziroma jih je lažje nadzorovati,« povzema nevroznanstvenik.

Kako (p)ostati miselni atlet

Podobno kot se mišice krepijo ob telesni vadbi, se možganske celice bistveno bolj intenzivno povezujejo med sabo, če jim dajemo delo – miselni napor. Povezave v možganih podobno kot razvite mišice nastajajo le ob obremenitvah.

»Še pred nekaj desetletji je veljalo, da je po šestem letu življenja bolj ali manj vse zamujeno. Zdaj vemo, da to ni res. Možgani se razvijajo vse življenje, čeprav je res, da polno velikost dosežejo med šestim in sedmim letom.« Ker družba za odrasle v smislu učenja ne skrbi načrtno, kot to skrbi v času šolanja za otroke in mladino, se je priporočljivo temu posvečati samoiniciativno. Pri tem pa sploh ni nujno, da morate za miselno vadbo reševati kompleksne matematične probleme, zapletene miselne igre in logične zagonetke.

»Gospe, ki že 30 let rešuje križanke, te ne pomenijo več izziva.« Ključno je torej, da se vprašate, ali neka mentalna aktivnost za vas pomeni izziv. »Če greste na sprehod in se niste vsaj malo zadihali, težko rečete, da ste bili fizično aktivni,« plastično ilustrira nevroznanstvenik. »Podobno tudi pri miselni vadbi potrebujete nekaj miselnega zadihanja, ki pa mora biti tudi prijetno, zabavno, vsekakor pa redno.«

Načrt miselne vadbe

Za začetek bo povsem dovolj, če v svoj urnik umestite pogovorne minute. To naj bo čas, v katerem se pogovarjate in razpravljate ter obnavljate vsebino in dnevne dogodke z drugo osebo. Tak pogovor je po besedah Jurija Drea izrazito naporna miselna aktivnost, med katero mora sodelovati veliko različnih možganskih centrov.

Za prenašanje informacije, ki mora imeti logiko, rdečo nit in smisel, je treba uporabljati številne miselne operacije. Opazovati morate čustva sogovornika, spominjati se morate neke vsebine in jo sintetizirati v smiselno celoto, vselej morate imeti v mislih glavni cilj pripovedovanja, skrbeti za dolžino, popestritev govora, hkrati pa morate odgovarjati še na vprašanja.

Socialna dimenzija zdravja se tako kot pri telesni vadbi za izjemno pomembno izkazuje tudi pri miselni.

Zato si karseda pogosto najdite sogovornika, pri tem pa ne pozabite na tiste, ki nimajo dovolj priložnosti za pogovor. Pogovor s takim človekom bo koristil vam in njemu.

Zato – kot pravi Jurij Dreo – pustite otroku, očetu in babici, da povejo do konca, četudi se jim zatika in so počasni. S takšno skrbjo boste za svoje in njihovo zdravje naredili zelo veliko. Hkrati pa se takšnih izzivov lotevajte tudi sami.

Vas zanima, kako se lotiti pomnjenja? Spoznajte možganskega mišičnjaka.