5 izbranih

Več alkohola, manj možganov

Raziskava Univerze Pensilvanije v ZDA, opravljena pri 36.000 odraslih, je pokazala, da je povečanje uživanja alkohola, in sicer prehod z ene enote alkoholne pijače na dan na dve enoti, v enem letu povzročilo spremembe v možganih, podobne tistim, ki se zgodijo v dveh letih staranja. Povečanje uživanja z dveh na tri enote je v enem letu možgane postaralo za tri leta in pol. Pitje štirih enot na dan pa je v primerjavi s tistimi, ki niso pili, povzročilo spremembe v možganih, podobne tistim, ki se zgodijo v desetih letih staranja. Prostornina bele in sive možganovine se je namreč zaznavno zmanjšala, saj učinek s količinami popitega alkohola narašča eksponentno, ne linearno.

Ni pa bilo doslej dokazano, da bi že tako majhne spremembe v količini, kot je denimo eno pivo več na dan, imele takšne posledice. Ob novem spoznanju bi bilo morda smiselno popraviti tudi priporočene dnevne količine zaužitega alkohola. Slovenska priporočila so sicer zelo konservativna – eno pivo na dan za moške in pol piva na dan za ženske (z enim ali dvema premoroma na teden).

Vira: University of Pennsylvania in NIJZ

Celice, ki proizvajajo inzulin

Strokovnjakom z Univerze Finske je uspelo iz matičnih celic ustvariti delujoče betacelice, ki v trebušni slinavki proizvajajo inzulin. Pri sladkorni bolezni tipa 1 so te celice uničene, zato morajo bolniki inzulin nadomeščati z vbrizgavanjem inzulina. Odkritje obeta novo smer zdravljenja sladkorne bolezni. V preteklosti so namreč ponovno izločanje inzulina pri bolnikih spodbudili z vbrizganjem betacelic, odvzetih zdravim darovalcem po njihovi smrti. A za ozdravljenje enega diabetika sta potrebna dva darovalca, zato ta način zdravljenja ni mogel biti široko uporabljan, saj darovalcev ni dovolj.

Celice, ki so jih vzgojili na finski univerzi, so delovale celo bolje kot donorske celice. Raziskave bodo nadaljevali, da bi lahko tovrstna celična terapija postala širše uveljavljena. Celična terapija postaja vse širše uporabljan pristop k zdravljenju najrazličnejših bolezni, tudi raka.

Vir: University of Finland

Kakovost zraka v zaprtih prostorih

Evropska agencija za okolje (EEA) je izdala poročilo, v katerem ugotavlja, kako močno kakovost zraka v zaprtih prostorih vpliva na naše počutje in zdravje. To niti ni čudno, saj v zaprtih prostorih preživimo kar 90 odstotkov časa. EEA poudarja, da z energetsko sanacijo stavb, ki je vse bolj razširjena in predvideva bistveno manj zračenja, kakovost zraka postaja še večji problem kot nekoč. Onesnaženje denimo povzročajo kemikalije, uporabljane v gospodinjstvih. Prav tako med onesnaževalce prištevajo predmete, ki vsebujejo parfume, saj lahko ti povzročajo endokrine motnje (recimo kozmetični izdelki, osveževalci prostora, sveče). Škodljiva je lahko vlaga, zaradi katere nastaja plesen. Omenjajo radioaktivni radon, ki povzroča raka. EEA tako ocenjuje, da Evropejci zaradi slabe kakovosti zraka v zaprtih prostorih izgubimo približno dva milijona let zdravega življenja, za 15 odstotkov pa se zmanjšata naša učinkovitost in sposobnost učenja. Poleg nezdrave prehrane, kajenja, pitja alkohola in pomanjkanja gibanja je slab zrak poglaviten dejavnik za pojav nenalezljivih bolezni.

V notranjost praviloma vdrejo od zunaj in reagirajo z onesnaževalci v stanovanjih. Prašnih delcev, ozona in drugih dražečih sestavin je vse več tudi s podnebnimi spremembami. Zato so sistemi za uravnavanje kakovosti zraka v prostorih izjemno pomembni, predvsem za stavbe v mestu, ki jih je težje (ali zaradi onesnaževanja manj smiselno) zračiti. V vsakem primeru pa je zračenje, četudi pri tem v prostor zaidejo trdni delci, dušikovi oksidi in ozon, izjemnega pomena. Koncentracija teh snovi je v zunanjem zraku praviloma manjša kot v notranjem. Zato ne pozabite na zračenje tudi v svežih pomladnih dneh – vsaj nekajkrat na dan po 10 minut. No, vsaj v primeru, da vas ne muči pomladanska alergija.

Vir: EEA, poročilo Air quality in Europe 2021

Črički za dodatek h kosilu?

Žuželke so najštevilčnejša skupina živali na Zemlji. V Aziji in marsikje drugje po svetu že dolgo vedo, da so žuželke lahko izjemno hranljiva hrana. Ob naraščajočem številu prebivalcev in vse bolj omejenih možnostih za pridelavo hrane se je tudi zahodni svet začel po rešitve za prehransko neodvisnost obračati k žuželkam. Evropska komisija je tako februarja 2022 po mokarjih in kobilicah odobrila še uporabo zamrznjenih, sušenih ali praženih oblik hišnih čričkov kot živila. Hišni črički imajo veliko beljakovin in vlaknin, ki jih sicer v živilih živalskega izvora ne najdemo. Le tisti, ki so alergični na pršice, rake in školjke, bi morali biti pri uživanju nekoliko previdni.

Največja tovarna žuželk na svetu, Ynsect, trenutno prideluje hrano za akvakulturo (gojenje rib) in hrano za ljubljenčke, a njeni strokovnjaki opozarjajo, da potrebe po beljakovinah intenzivno naraščajo. Navsezadnje statistika kaže, da bo do konca leta 2022 na svetu že osem milijard ljudi, ki jih bo iz leta v leto težje nahraniti.

Vira: Inštitut za nutricionistiko in YnsecT

En test za več kot 50 genetskih bolezni

Na Garvanovem inštitutu v Sydneyju so skupaj z mednarodnimi partnerji razvili diagnostično orodje oziroma postopek, pri katerem lahko z enim samim genetskim testom diagnosticirajo kar 50 nevroloških in nevromuskularnih genetskih bolezni. Postopek je celo hitrejši in cenejši, kot so postopki pri obstoječih testih, predvsem pa lahko pomeni bistveno hitrejšo pot do diagnoze za ljudi s temi boleznimi. Simptomi številnih bolezni so si podobni, zato je v medicinski praksi najprej treba postaviti sum, za katero bolezen gre, šele nato lahko zanjo opravimo ustrezen test.

Potem ko so učinkovitost omenjenega testa potrdili tudi neodvisni znanstveniki, si bodo prizadevali, da bi ga čim prej uvedli v prakso. Ekipa zdaj razvija tudi možnosti za dodatno razširitev diagostičnega testa.

Vira: EurekAlert in Garvan Institute