1, 2, 3, akcija!

Boste danes kaj migali? Če se boste med sprehodom vsaj malo zadihali (in nadihali), se bodo v vašem telesu sprostili hormoni dobrega počutja, s tem pa boste, ne da bi se sploh zavedali, utrjevali duševno in telesno zdravje. Ne bomo vas prepričevali, da postanite ultramaratonec, pa tudi o hujšanju ne bomo govorili. Le pokazali bomo, zakaj naj bo resnični motiv za začetek gibanja ali njegovo večjo pogostost le dolgoročno zdravje, saj se učinki gibanja najbolj pokažejo v starosti. Naj bo želja, da bi živeli kakovostno, pravi cilj rednega gibanja!

Z gibanjem se sklene zelo pomemben krogotok zdravja. Ko boste vsak dan pospešili svoj utrip in dih (pa ne zaradi stresa, ampak zaradi gibanja), boste namreč dokazano manj posegali po neprimerni hrani, vaše razpoloženje pa bo zato bistveno boljše. Natanko tako je sklenjen krog zdravja. Samo začeti je treba.

Primož Kirn, magister športnega treniranja specialne populacije in kondicijski trener, tako opisuje negativno povratno zanko gibanja, ki jo vsak dan čuti tudi sam, čeprav se z gibanjem ukvarja profesionalno: »Vsak dan se pričkam sam s sabo, ko se odpravljam na trening. Po eni strani razumem, da se mi ne ljubi, ampak vem, da bom, ko bom opravil, bistveno boljše volje. Če ne bi šel, bi bil siten že zato, ker nisem izpeljal svojih načrtov, pa tudi zato, ker bi gotovo posegel po nezdravi hrani. Pri gibanju res ne gre za to, da dobro izgledamo! Gre za zdravje.«

Kako začeti

Toda prav začetki so lahko najtežji. Pa ni treba, da je tako. Če želite iz dneva v dan ohranjati motivacijo za vadbo, naj bo vaša mantra zmernost ne glede na to, kakšno vrsto vadbe izberete.

Če se prej niste gibali, nato pa se lotite aktivnosti dvakrat tedensko, je to že 200 odstotkov več. Ko že imate ustaljene urnike gibalnih aktivnosti, pa vam ne bo težko za odtenek povečati intezivnosti ali frekvence vadbe.

»Običajno rečem, da se je bolje gibati enkrat na teden kot nikoli,« pravi Primož Kirn. »Načeloma pa svetujem, naj vsak poskusi biti aktiven vsaj dvakrat do trikrat tedensko. Mora pa vsak presoditi, kaj je sposoben. Zdravemu bo sprehod z 10.000 koraki premalo, saj ne bo porabljal aktivnih kalorij. Nekomu s fibromialgijo pa bo to že zelo resna aktivnost.«

A zelo verjetno se vam bo vmes zgodilo, da bo začetna navdušenost popustila in bo nastopila kratkotrajna kriza, posebno, če se gibanja lotevate povsem od začetka.

Kako ohraniti motivacijo

Za vsako spremembo v življenju je potrebne veliko moči in nekaj je boste potrebovali tudi, da boste utišali glas v glavi, ki vam bo govoril: »Danes ti pa res ni treba v hrib.« Primož Kirn predlaga, da se organizirate: »Bistveno bolj motivirani boste, če boste aktivnost opravljali še s kom, s katerim se bosta spodbujala in bodrila ter preganjala krize. Predvsem pa predlagam, da si naredite načrt in se ga držite. Rezervirajte si čas za gibanje in se urnika držite, kolikor se da.«

Vendar pa naj bodo cilji zares realni. »Svoj ego pustite drugje. Če ne zmorete niti ene sklece, si ne boste že prvi dan postavili cilja 20 sklec,« svetuje Primož Kirn. »Kriza bo zagotovo nastopila tudi, če boste začeli zmerno. A prav kritični trenutki nas vse krepijo. Brez krize ni napredka.«

Ko presežete začetne motivacijske zdrse in mini krize, bo gibanje postalo del vaše redne higiene in boste začeli hrepeneti po gibanju, ko zanj ne boste imeli priložnosti.

Kako izbrati vadbo

Predvsem na začetku presodite, koliko je za vas dovolj. Idealno razmerje aktivnosti je sestavljeno iz vadbe za moč in kondicijske vadbe, ki ju lahko dopolnite s sproščujočim družinskim sprehodom ali drugo nizkointenzivno aktivnostjo.

Ta vam bo na nekaj skupnih vadbah pokazal pravilne načine izvajanja aktivnosti. »Veliko ljudi ne zna narediti niti pravilnega počepa,« pravi Primož Kirn, »in si zato že s počepom lahko naredijo škodo. Enako pa velja za preostale aktivnosti. Prav je, da tudi svoje telo – podobno kot svoj avto – vsaj v začetku zaupate strokovnjakom.«

Kineziolog bo znal analizirati vaše načine gibanja, vaše navade in sposobnosti ter presoditi, koliko je za vas dovolj. Dovolj za to, da bo vaša vadba varna, ampak da boste hkrati vedno šli malce čez svojo trenutno mejo in s tem napredovali. »Telo je treba izzivati, da napreduje. V mišicah mora priti do mikropoškodb, da se lahko obnavljajo in krepijo,« za konec pojasnjuje Primož Kirn.

V tem času opravite kak sprehod, mišice blago raztezajte ter uživajte antioksidante, zdravo hrano in veliko tekočine.

Čeprav je priporočljivo, da vsaj nekaj vadb opravite z osebnim trenerjem, to seveda ni nujno. Po vsej Sloveniji so organizirane skupinske vadbe, ki jih vodijo usposobljeni vaditelji. Vsekakor pa velja: vsak pozitiven vložek v telo se vrne podeseterjeno.

Za rabo svojega telesa nimamo navodil. A naj bo začetek gibanja ali intenziviranje gibanja vaš najpomembnejši korak k opravljanju izpita za zdravega uporabnika svojega telesa. Na začetku si tako zastavite realne cilje, od sebe pričakujte ravno dovolj, da boste napredovali, predvsem pa imejte v mislih, da je vsake pol ure gibanja morda majhen korak za človeštvo, a zelo velik in pomemben za vas!

Sprehod v gozdu ima neverjetne učinke na zdravje. Preberite, kakšne.