Prisluhnite srcu

Srce je najpomembnejša mišica v človeškem telesu. Za nemoteno delovanje potrebuje nenehen dotok krvi. Ko zaradi strdka v žili, ki srce oskrbuje s hranili in kisikom, pride do njenega zaprtja, se zgodi srčni infarkt. Ostra bolečina v prsih, slabost, zadihanost in izdatno potenje so najpogostejši znaki, ki nakazujejo, da del srčne mišice zaradi neprekrvljenosti odmira. V približno petini primerov srčnemu infarktu sledi tudi usodni srčni zastoj. V nobenem primeru ni veliko časa. Prej ko znake težav prepoznate in pokličete pomoč, večja je možnost preživetja in možnost, da srce ne bo trajno prizadeto. Največ lahko storite sami. In če je ljubezen povezana s srcem, naj bo tudi srce povezano z vašo ljubeznijo do njega.

Srce je veliko približno kot velika stisnjena pest. Utripa brez naše volje in zavesti. Od rojstva do smrti se nenehno krči in razteza ter vsak dan utripne približno 100.000-krat, v eni minuti prečrpa osupljivih pet litrov krvi. Prek skoraj 100.000 kilometrov dolgega ožilja pošilja hrano v obliki s kisikom obogatene krvi. Dostavi jo v vsak, tudi najbolj oddaljen predel telesa, le v roženico ne, saj je to edini del telesa, ki ni prekrvljen.

Ko se ustavi dotok krvi

Srčni infarkt oziroma srčna kap se zgodi, ko se zamaši ena izmed venčnih ali koronarnih arterij, namenjenih prekrvitvi ali prehrani srčne mišice. Te potekajo po površini srca, in če v eni izmed njih nastane strdek, ta zamaši žilo in prekine pretok krvi skoznjo.

Zaradi različnih razlogov se v žilah, posebno v tistih, ki so podvržene vnetju, začnejo nabirati »škodljivi« (LDL) holesterol, maščobe in kalcij. V žilni steni tako nastaja izboklina. Kot pojasnjuje kardiolog Marko Gričar, dr. med., spec. kardiologije, spec. interne medicine, iz Zdravstvenega centra Lorena, je lahko takšno stanje precej časa stabilno in ne povzroča težav.

Ko izboklina v žili nenadoma poči, krvne ploščice v krvi zaznajo tujek. Raztrganino želijo čim prej zapreti, zato se odzovejo izjemno intenzivno. Razpok pretirano zaprejo, nastane strdek, žila pa se zamaši. »Predstavljajte si, da na kraj nesreče pride 500 reševalnih vozil. Kakšen zastoj bi povzročili? To se zgodi v žilah,« ilustrira dr. Gričar. 

Dlje kot je del mišice brez kisika, več škode bo. Zato je bistveno, da bolnik pride do usposobljenega bolnišničnega centra dovolj hitro. Tam lahko strdek hitro odstranijo in obnovijo pretok v mišico. Če se to ne zgodi, praviloma pride do trajnih posledic in tudi do smrti.

Bolezni srca so nevarne

Kljub znatnemu upadu pogostosti bolezni srca in ožilja v zadnjih desetletjih ostajajo te najpomembnejši vzrok smrti v Sloveniji. Leta 2019 so povzročile 38 odstotkov vseh smrti.

Pri srčni odpovedi gre za zmanjšano črpalno sposobnost srca, ki je pogosto zadnja stopnja razvoja številnih bolezni srca in ožilja ter je lahko tudi posledica infarkta.

»Vsak peti človek, ki doživi srčni infarkt, zaradi tega doživi tudi hudo motnjo ritma srca oziroma ustavitev srca ter umre. Takih smrti je približno 1000 do 1200 na leto, medtem ko infarkt doživi približno 5000 ljudi letno,« pojasnjuje dr. Gričar.

Tiha bolezen, ki napreduje iz leta v leto

Na nekaj dejavnikov za razvoj srčnega infakta je nemogoče vplivati. Infarkt pogosteje doživijo moški. Možnost zanj narašča tudi z leti; pri moških po 45. letu, pri ženskah po 55. letu oziroma po nastopu menopavze. Pomemben dejavnik tveganja pa je tudi družinska obremenjenost s srčno-žilnimi boleznimi.

Vendarle pa obstajajo številni dejavniki, na katere ima vsakdo lahko velik vpliv.

Raziskovalci srčno-žilnih bolezni se strinjajo, da bi se lahko tako izognili 80 odstotkom primerov bolezni srca in ožilja.

Pri Veroniki iz Savinjske doline, ki je pri 62 letih preživela srčni infarkt, so k pojavu bolezni prispevali tako prvi kot drugi dejavniki tveganja. Že pri 35 letih je ugotovila, da ima povišan holesterol in krvni tlak, zato se je vseskozi držala priporočil, kako živeti zdravo. A bolezen je bila v družini in vsi moški predniki so umrli že pri 45 letih. Sama pa je prepričana, da je k razvoju bolezni veliko pripomogel tudi nenehen stres, saj je bila z delom vpeta v vodstvene položaje.

Doleti lahko tudi mlajše

Srčni infarkt pa ne doleti le starejših, ampak vse bolj tudi mlajše. Nedavna študija, objavljena v strokovni reviji Circulation, je pokazala, da je pojavnost srčnega infarkta še posebej pri mlajših ženskah večja kot pred 20 leti. Med pacienti, starimi od 35 do 54 let, je ta narasla za pet odstotkov, izraziteje, kar za 10 odstotkov, pri ženskah.

Vse več otrok je pretežkih, več je tudi sladkorne bolezni in nezdravega načina življenja. Kardiolog dr. Gričar opozarja, da je »mladost na začetku sicer varovalni dejavnik, a dejavniki tveganja se seštevajo, zato lahko infarkt udari že mlajše«.

Predvsem pa močan dejavnik tveganja pomeni stres. Infarkt sicer ne nastane zaradi stresa samega, temveč zaradi njegovih posledic: visokega krvnega tlaka in utripa, hitrih tokov in vrtinčenja krvi v žilah ter vnetja žilnih sten. Slednje je pomemben osnovni pogoj za intenzivnejše nabiranje žilnih oblog.

Srčne žile si pri mlajših ljudeh, ker ni bilo potrebe, niso ustvarile »varovalnih povezav«, prek katerih bi se lahko kri ob nastanku krvnega strdka preusmerila na drugo pot. Ko se ena žila zamaši, te funkcije zato ne more prevzeti nobena druga. Po drugi strani pa imajo starejši, ki so že doživeli kak infarkt, praviloma vzpostavljenih več rezervnih žilnih poti, zato jim srčni infarkt pogosto ne povzroči toliko škode.

 Vsako prsno bolečino je treba vzeti resno

Veronika se še danes spominja dne, ko je doživela srčni infarkt. Sredi popoldneva je zaznala čuden občutek v telesu, a je izzvenel. Ko se je proti večeru odpravila na sprehod, je kmalu občutila, kako ji pojenjajo moči.

Dr. Gričar pojasnjuje, da se pomanjkanje kisika v srčni mišici praviloma čuti kot bolečina na levi strani prsnega koša. Ta je lahko tiščoča, pekoča ali stiskajoča in se lahko širi tudi v vrat, levo roko ali trebuh. Ob tem so lahko prisotni dušenje, slabost, hladen pot, bruhanje, bledica, izguba zavesti, lahko tudi srčni zastoj.

Klinična slika je pri ženskah bolj zabrisana, prihaja do težkega dihanja in dušenja. »Ženske pa tudi bistveno dlje trpijo bolečine, preden posumijo, da je kaj res narobe,« pravi kardiolog dr. Gričar. »Tudi zato moški v bolnišnico pridejo bistveno hitreje kot ženske.« 

Pomembno je tudi razlikovanje simptomov infarkta od drugih težav s srcem, saj je simptome mogoče pripisati drugim boleznim. Simptomi srčnega popuščanja so tako težka sapa, otekanje, telesna oslabelost, ne pa tudi bolečina. Težka sapa je podobna pri infarktu in aritmiji, zato lahko hitro pride do zamenjave.

Zelo pomembno si je zapomniti le eno dejstvo: vsako prsno bolečino je treba vzeti resno!

Ko se zgodi

Veronika je takoj vedela, da gre za srčni infarkt. Družini, ki ji je prihajala naproti, je naročila, naj pokličejo 112. Pokrili so jo z odejo, saj jo je zelo zeblo. Nemir na ulici je opazila tudi njena prijateljica. Spomnila se je navodila za primer infarkta, naj kašlja in diha.

V manj kot desetih minutah so na kraj prispeli reševalci. Medicinska sestra je prepoznala znake srčnega infarkta, zato je nemudoma začela preverjati, katera operacijska soba je prosta. Iz Savinjske doline so odhiteli proti Mariboru.

Veronika in bližnji so tudi po strokovnjakovem mnenju ravnali pravilno. »Reševalce je treba poklicati takoj,« pravi dr. Gričar. »Vedno pride zdravnik, takoj bodo opravili EKG, postavili diagnozo in odpeljali v pravo bolnišnico.

V Sloveniji imamo zaradi razpršenosti in velikega števila bolnišnic bistveno več možnosti, da nam bodo ob infarktu lahko pravočasno pomagali, kot ponekod v tujini.

»V takšnem primeru je lahko infarkt celo brez izrazitih posledic. V nasprotnem primeru je srce oslabljeno in pacient čuti trajne posledice,« povzema dr. Gričar.

V Veronikinem primeru je bila pomoč dovolj hitra. S sprostitvijo pretoka v koronarni arteriji so sanirali stanje, zato si je mišica opomogla in Veronika nima trajnih posledic. Po rehabilitaciji, ki je sledila kak mesec po srčnem infarktu, je počasi začela pridobivati moči, postopoma začela s sprehodi, celotno okrevanje pa je zagotovo trajalo več kot eno leto.

Posledice so lahko trajne

Srčni infarkt lahko pusti tudi hujše posledice. »Dlje je žila zamašena, več škode nastane, saj del srčne mišice odmre. Nastopi lahko srčno popuščanje, pacienti pa niso več sposobni telesnih naporov, otekajo, težko dihajo,« pojasnjuje dr. Gričar.

Če ga doleti še srčni zastoj, lahko ta povzroči tudi nepovratne poškodbe možganov. Možgani namreč potrebujejo kisik nenehno, njegovo pomanjkanje lahko povzroči nepovratne poškodbe na možganih.

Večkrat infarktu sledijo tudi psihične posledice. Kar polovica prebolelih po infarktu ima težave tudi z depresijo, tesnobo in samopodobo.

Okrevanje po infarktu je zato dolg in težak boj s precej slabimi obeti.

Trajne posledice zdravijo z različnimi strategijami. V prvi vrsti poskušajo srčne žile razširiti, da so  pretoki čim boljši. V nadaljevanju upajo, da se bo krčljivost prizadetih delov izboljšala z zdravili, ki izboljšajo funkcijo srca. Sledijo lahko tudi številni drugi ukrepijo: vstavijo žilne opornice, predpišejo zdravila za obvladovanje srčnega popuščanja in izboljšanje prekrvitve, operirajo zaklopke, opravijo transplantacije, vstavijo spodbujevalnike …

Da se temu izognemo, pa je potrebno le eno: takojšnje ukrepanje.

Srce prenese marsikaj, a ne vedno

Naše srce ima rok trajanja. V povprečju je – glede na našo življenjsko dobo – sposobno približno dveh milijard utripov. Zato obstaja neposredna povezava med dolžino življenja in številom utripov. Profesor fiziologije dr. Marko Kreft (pogovor z njim najdete tukaj) pravi, da sta kokošje in človeško srce sposobni v življenju utripniti približno podobno velikokrat, le da kokošje srce utripa neprimerno hitreje in je zato tudi življenje kokoši krajše.

Podobno opozarja dr. Gričar.

Tudi Veronika je svoj zdravi življenjski slog, ki ga je živela že pred infarktom, po njem še nadgradila: »Nimam več občutka, da sem prebolela srčni infarkt. Postala sem še bolj disciplinirana, delam jogo, se sprehajam in sproščam, telovadim, tudi v organizirani vadbi v koronarnem klubu. Imam moč, da lahko spet veliko delam in živim kakovostno življenje.«

Da, srce je naš pogon. Težko si predstavljamo mehansko črpalko, ki bi prečrpala 100 in več milijonov litrov tekočine, kot je prečrpa naše srce v enem življenju. Zato se mu splača nameniti pozornost, še preden opozori nase s čim drugim kot z občasno povišanim srčnim utripom. Poskusite svojemu srcu in sebi nameniti dovolj sprostitve, da ne bo norelo takrat, ko bi moralo mirovati. Poskusite mu nameniti hrano in okoliščine, ki ga bodo negovale. Predvsem pa poskrbite, da bo njegov utrip povišan zaradi ljubezni, pozitivnega razburjenja in gibanja. Če vendarle opozori nase, pa ne zanemarjajte simptomov in ne odlašajte ter nemudoma poiščite pomoč – zase, za bližnjega ali za neznanca na ulici.

Znate prepoznati znake možganske kapi. Več o tem preberite tukaj.