April 2021
Neslišna epidemija
Zaprite oči. Kaj slišite? Verjetno razločite oddaljen ropot, radio v ozadju, glasen pogovor, promet. Kaj pa, če bi vam nekdo šepetal iz nasprotnega dela prostora? Bi ga slišali? Drobnih izgub sluha se niti ne zavedamo, se pa te seštevajo. Strokovnjaki s prstom vse bolj kažejo na hrup. In človeško uho očitno ni narejeno zanj. Preverite, kako dolgo je poslušanje hrupa še varno – za vas in za vaše otroke.
Začetne izgube sluha se redko zavedamo, pravi Aleš Matos, dr. med., specialist otorinolaringologije iz ambulante Grošelj - Matos otorinolaringologija. »Marsikdo pravi, da se mu zdi, da sliši povsem dobro, čeprav ga drugi prepričujejo o nasprotnem. Ko ob prisotnosti okolnega hrupa ne razumete govora, je to že lahko znak slabšega sluha.«
Ni pa nujno, da je trenutni slabši sluh znak trajne okvare. Začasno lahko slabše slišite denimo zaradi prekomernega kopičenja ušesnega masla in najrazličnejših okužb delov ušesa. Vendarle pa je treba opozorila bližnjih vzeti resno, ko izgube sluha ne morete pojasniti ali ko traja dlje časa.
Slišimo vse slabše
Vzroki za to so zelo različni, vsi pa imajo skupni imenovalec: poškodbo določenega dela slušnega aparata – bodisi zaradi starosti, izpostavljenosti hrupu, poškodbe bodisi zaradi česa drugega.
VZROKI NAGLUŠNOSTI IN GLUHOSTI
> OTROCI: težave v nosečnosti in nemudoma po rojstvu, kronične okužbe ušesa, nabiranje sluzi v srednjem ušesu, meningitis in druge okužbe
> ODRASLI: kronična vnetja in avtoimunske bolezni, kajenje, otoskleroza, degenerativno odmiranje slušnih celic, stres (ker vpliva na staranje)
> SKOZI CELOTNO ŽIVLJENJE: poškodba ušesa, izpostavljenost glasnim zvokom, uživanje določenih zdravil in izpostavljenost strupom, ki škodijo slušnemu aparatu, slaba prehranjenost, ušesne okužbe, kronično vnetje ušesa, gensko pogojena izguba sluha.
Nekatere vzroke naglušnosti, predvsem tiste, ki so posledica slabega prevajanja zvoka v zunanjem ali srednjem ušesu, je mogoče odpraviti, denimo z operacijo žrelnice ali vstavitvijo timpanalnih cevk pri otrocih ali z operacijo sluhovoda, ušesnih koščic ali bobniča. Številnih vzrokov za izgubo sluha, posebno izgub, ki izvirajo iz poškodb čutnih celic zaradi hrupa, starosti ali drugih razlogov, pa ni mogoče pozdraviti. Je pa pomembno, da pri tem karseda hitro ukrepate. »Procesa izgube sluha sicer ne moremo preprečiti, lahko pa denimo s slušnim aparatom poskrbimo, da se slišnost spet povrne,« poudarja dr. Matos.
Začasna ali trajna naglušnost?
Strokovna javnost vse več pozornosti pri nadzoru izgube sluha namenja izpostavljenosti hrupu, posebno pri mladih. Strokovnjaki z Raziskovalnega inštituta za sluh v ameriškem Oregonu ocenjujejo, da je skoraj vsak otrok občasno izpostavljen premočnim zvokom (nad 80 decibeli) ter da naj bi bilo 1,1 milijarde ljudi med 12. in 35. letom starosti ogroženih z izgubo sluha ob izpostavljenosti hrupu. Vsaj polovica v tej starostni skupini jih namreč vsebine s slušalkami posluša ob preveliki glasnosti.
Vsak, ki je bil kdaj na koncertu ali je več ur kosil travo, je že doživel, da mu je po tem dogodku šumelo v ušesih – znak, da so bili zvoki preglasni. Strokovnjaki so celo ugotovili, da se po takšni epizodi sluh za približno 24 ur v resnici poslabša. »Večini, ki hrupu niso izpostavljeni predolgo, se sluh običajno v takšnih primerih povrne,« pravi dr. Matos. »Desetini ljudi pa se sluh v takšnem primeru ne izboljša.«
Toda vplivi se seštevajo. Ena glasna epizoda morda ne bo vodila v trajno okvaro, dolgotrajna izpostavljenost hrupu pa bo povzročila serijo mikropoškodb v notranjem ušesu. »Bolj glasno je, krajši čas smo lahko izpostavljeni brez trajne poškodbe. Vendar nismo vsi enaki. Nekateri lahko poslušajo glasnejšo glasbo daljši čas in ne bodo imeli težav, bolj občutljivi pa niti krajši čas ne.«
TINITUS – SPREMLJEVALEC IZGUBE SLUHA
Tinitus je pogost spremljevalec izgube sluha. Običajno se začne ob začetni izgubi sluha, ki je subjektivno ne moremo opaziti. Šumenje se lahko pojavi nenadoma in včasih postaja vse bolj moteče. »Pravega zdravila zanj ne poznamo; vzrok za to je v njegovem izvoru,«pojasnjuje dr. Aleš Matos. »Z ušesi poslušamo, z možgani pa slišimo. Čutne celice so prek živcev povezane s slušnim centrom na možganski skorji. Ko del čutnih celic v notranjem ušesu denimo zaradi poškodbe propade, ta del ne pošilja več signalov v možgane. Živčne celice slušne skorje pogrešajo signal in se začnejo same sprožati. To slišimo kot piskanje, šumenje. Fantomski zvok, ki je v glavi, težje prenašamo kot zvoke iz okolice. Slušna skorja je tudi močno povezana z delom možganov, ki je odgovoren za naša čustva. In tu se lahko vzpostavi povratna zanka: človeka je lahko strah zaradi šumenja, strah pa je negativno čustvo, zato se lahko tinitus tudi okrepi. Bolj kot smo pozorni nanj, bolj glasen bo.«
Svetovna zdravstvena organizacija je zato opredelila zelo natančne omejitve za hrup. Te so bistveno strožje za občutljive ljudi, denimo otroke. Rokovski koncert, kjer jakost zvoka doseže 120 decibelov, je tako za otroke povsem odsvetovan.
Da, človeško uho brez poškodb ne prenese veliko hrupa. Toda posledice izpostavljenosti prevelikemu hrupu se ne pokažejo takoj, ampak z leti. Kot opozarja dr. Matos, lahko pričakujemo, da se bo učinek denimo preglasnega poslušanja glasbe s slušalkami pokazal šele takrat, ko bodo mladi, ki jih danes uporabljajo, postali starejši. »Ljudje, ki so bili v preteklosti izpostavljeni industrijskemu hrupu, so trajne posledice za sluh začeli kazati šele po 40. letu starosti,« opozarja.
PAMETNO S SLUŠALKAMI
Ker v zadnjih desetletjih glasbo vse bolj poslušamo prek slušalk, Svetovna zdravstvena organizacija daje nekaj preprostih navodil za ustrezno izbiro in varno uporabo.
> Zvoke poslušajte na običajni glasnosti; po uporabi vam v ušesih ne sme piskati. Uho se namreč privadi tako na večjo kot tudi na manjšo glasnost.
> Investirajte v slušalke, ki izločajo zvoke iz okolja in prekrivajo celotna ušesa (niso vstavljene v uhelj in sluhovod).
> Za otroke izberite slušalke, katerih največja glasnost je omejena na 65 decibelov za mlajše in 85 decibelov za najstnike.
> Uporabite obe slušalki ter sebe in otroke omejite pri njihovi uporabi.
Okvara sluha, pa naj bo manjša ali večja, človeka ne prizadene le v telesnem smislu. Slabše slušeči se težje vključuje v družbo, začne se zapirati vase, lahko celo izkuša duševne težave in kognitivni upad.
Zato ne čakajte – ne zase ne za svoje bližnje. Ko vas drugi opozorijo, da slabše slišite, ukrepajte. Ko opravite avdiogram, bo jasno, kako dober je vaš sluh. In ne molčite, če opazite, da vaš bližnji slabše sliši. Najbolj mu boste pomagali, ko o tem spregovorite. Predvsem pa pazite nase in na svoj sluh kot na enega najdragocenejših, a tudi najkrhkejših čutov.
Preverite svoj sluh
Če opazite, da slabše slišite, ne čakajte, ampak ukrepajte takoj. Zavarovanje Specialisti+ omogoča specialističen pregled pri otorinolaringologu, ki vas lahko v okviru zavarovanja napoti na nadaljnje diagnostične preiskave (magnetna resonanca, CT, ultrazvok).
