April 2021

Kakor kamen kost

Ko se rodimo, imamo 300 kosti, v odrasli dobi le še 206.

Kosti, ta čudovida iznajdba narave, podpirajo naše telo, ki je zaradi tega lahko pokončno in gibljivo, ter ščitijo organe in tkiva. So shramba za kalcij in maščobe ter neustavljiva in neumorna tovarna različnih vrst krvnih celic.

Poglejmo nekaj dejstev.

Najdaljša in najmočnejša je stegnenica, ki prenese težo 30 odraslih ljudi, to je približno 2,4 tone!

Tudi izjemni pritiski ji ne pridejo do živega, čeprav so zlomi stegnenice v prometnih nesrečah zelo pogosti, saj je energija trkov zelo velika. Ker pa je velika tudi stegnenica, lahko ob zlomu povzroči intenzivne krvavitve, ki so lahko tudi smrtno nevarne. Na nasprotnem polu je najdrobnejša kost, ušesno stremence, veliko le tri milimetre krat 2,5 milimetra. Nikakor pa ni nepomembno. Stremence ima glavno vlogo pri prenosu zvočnih signalov v mehanske vibracije, ki potujejo v srednje uho. Ob tem pa tudi ni najšibkejša kost.

Najtanjša in poškodbam bolj podvržena je sitka, kost, ki gradi večji del nosne votline ter jo ločuje od možganske votline. Tanka je namreč kot papir.

V reviji za zdravje in zdrave odnose Pazi nase nobena težava, s katero se morda spoprijemate, ni tabu. Revijo si brezplačno prenesite na svojo napravo.

BREZPLAČNA E-REVIJA

Čeprav se zdijo kosti razmeroma trdne in nespreminjajoče se, so v resnici še kako žive. Dogajanje v njih je zelo živahno skozi celotno življenjsko obdobje. Skupaj z nami namreč odraščajo tudi kosti. Njihova struktura se nenehno spreminja. Nanjo zelo vpliva prehrana, bogata s kalcijem in vitaminom D, dokazano pa na gostoto kosti pozitivno vpliva tudi redna vadba.

Okoli 35. leta kosti povprečno dosežejo svojo največjo gostoto, nato se začne ta zmanjševati, tudi zaradi obolenj, kot je osteoporoza.

Ne spreminja pa se samo njihova struktura, ampak še marsikaj drugega.

Ko se rodimo, nas sestavlja skoraj 100 kostnih delov več kot v odrasli dobi. Dojenčki imajo kar 300 kosti, medtem ko jih imamo odrasli le 206. Vzrok: dojenčki tako lažje zdrsnejo skozi porodni kanal in so v otroštvu manj ogroženi zaradi zlomov. Njihove kosti namreč še niso povsem mineralizirane in so bolj podobne hrustancu kot kosti. Nato rastejo, se trdijo, krepijo in se spajajo ter dozorijo do konca pubertete.

Razvoj kosti (pa tudi njihove poškodbe) ima tako v otroštvu izjemen pomen. Poškodbe kosti pri otrocih lahko namreč povzročijo dolgoročne posledice. In zlomi pri otrocih zaradi najrazličnejših dejavnosti, ki se jih lotevajo, niso redki.

Sicer so otroške kosti precej bolj gibljive in tako prenesejo več kot pri odraslih. A otroci imajo hkrati izjemno močne vezi in kite, zato prej kot te v otroštvu popustijo kosti.

Zvini in izpahi so tako bistveno redkejši v otroštvu kot v odrasli dobi. Najpogosteje si otroci in odrasli zlomimo eno od kosti v roki, a se otrokom kosti obnavljajo zelo hitro, odraslim pa z naraščanjem starosti vse počasneje. Posebno počasi pa se celi kost čolniček, ki se nahaja v zapestju. Ta je skupaj z dlanjo del telesa, kjer je več kot četrtina vseh človeških kosti – 54!