Kako skrbimo za psihološko odpornost?

Po letu dni pandemije smo že pošteno izmučeni, morda že otopeli ter naveličani nenehnih skrbi in strahu. Skrbimo za trden imunski sistem, kako pa skrbimo za dobro psihološko odpornost?

Petra Jelenko Roth DR. MED., SPECIALISTKA PSIHIATRIJE

Dolgotrajno življenje v strahu in frustraciji škodljivo vpliva na naše duševno in telesno zdravje. Bolje zdržimo hud in kratkotrajen stres kot dolgotrajnega, tudi če je blag. Rešitve trenutnega problema še ni na vidiku, nasprotnika se ne moremo lotiti sami. To nas izčrpava. Smo v stanju kroničnega stresa, raven anksioznosti je povišana. To škodi našemu zdravju.

Že samo karantena lahko sproži simptome posttravmatske stresne motnje ter zmedenost in jezo. Nenehna izpostavljenost poročilom lahko zviša stopnjo kolektivne anksioznosti in stresa. Za nekatere dom v času pandemije ni varno zatočišče, če so vanj ujeti z nasilno osebo. Številni so izgubili bližnjega, od katerega se niso mogli posloviti, kar zaplete proces žalovanja. Pred obolelimi je dolgotrajen proces okrevanja, zaradi česar lahko doživljajo travme. Trije od štirih staršev mladoletnih otrok bi potrebovali več čustvene opore, kot so je bili deležni. Več kot polovica staršev tudi meni, da bi otrokom med pandemijo koristila pomoč strokovnjaka za duševno zdravje.

Kako jo lahko okrepimo? Ključna so štiri področja: povezanost z ljudmi, skrb za dobro počutje, smiselnost stvari, ki jih počnemo, in zdravo razmišljanje.

Ne glede na to, ali ste introvertirani in potrebujete veliko časa zase, ali ekstrovertirani in ste radi v družbi, dobro izberite ljudi okoli sebe. Gradite odnose z empatičnimi, razumevajočimi, sočutnimi in zaupanja vrednimi ljudmi, ki vas v stiski ne bodo pustili same. Ko ste v stiski, o njej spregovorite ter sprejmite pomoč in oporo tistih, ki jim je mar za vas.

Skrbite za dobro telesno in duševno počutje. Telo hranite s kakovostno in redno prehrano, privoščite si dovolj spanja in gibanja. Redno se sproščajte z aktivnostjo, ki vam ustreza: s sprehodom v naravi, meditacijo, jogo, humorjem ali športom. Vsekakor se izognite dušenju neprijetnih občutkov z alkoholom, pomirjevali in drogami, saj lahko to vodi v odvisnost.

Početi stvari, v katerih vidimo smisel, včasih ni preprosto, ker morda ne prinašajo dovolj sredstev za preživetje. A prav te drobne reči pripomorejo h krepitvi občutka lastne vrednosti. Če se soočate z veliko težavo in se vam zdi, da ji ne boste kos, jo razdelite na manjše dele in se lotite vsakega posebej.

Položaja morda ne morete spremeniti, lahko pa spremenite svojo razlago zanj in svoj odziv. Spomnite se, kaj vam je že pomagalo v težkih trenutkih. Morda vam bo lažje, če sprejmete neizogibne spremembe. Optimistična naravnanost pomaga, da pričakujete dobre stvari.

Ko čutite, da ne morete funkcionirati, kot bi radi, ali opravljati vsakodnevnih aktivnosti, pa poiščite strokovno pomoč. To je ključno, sploh ko »obtičite«. Predvsem pa nikoli ne pozabite, da ni treba, da ste na poti sami. Vselej lahko najdete nekoga, ki vam bo v oporo.