Alergije skozi življenjska obdobja

Pojavnost alergij je predvsem v razvitem svetu v zadnjih desetletjih močno poskočila, tudi med otroki in mladimi. Na srečo jih znamo hitro prepoznati in diagnosticirati ter praviloma tudi uspešno krotiti njihove simptome. Kako in zakaj pa se razvijejo in ali lahko že v zgodnjem otroštvu vplivamo na to, ali se bodo pojavile ali ne?

Naša okolica, celo tista, v kateri se počutimo najbolj domače, je polna alergenov in snovi, ki lahko kratkoročno ali dolgoročno povzročijo težave, ko pridejo v stik s sluznico ali kožo. A ne pri vseh ljudeh. Alergije se pri nekaterih kljub izraziti izpostavljenosti, denimo prahu, ne bodo nikoli razvile, pri nekaterih pa že pri najmanjših koncentracijah.

Zakaj se razvije alergija?

Dejavnikov, ki vplivajo na to, da vsak peti človek trpi zaradi alergije, je več.

»Pomemben vpliv ima okolje, v katerem živimo,« pojasnjuje internistka asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine. »V urbanem in industrializiranem okolju je alergij več. Na pojav alergij pa vplivajo tudi izpostavljenost virusom, bakterijam in parazitom v zgodnjem otroštvu, rasa, spol, življenjski slog, prehranske navade in onesnaženje.«

Pri številnih ljudeh pa razvoj alergij pogojuje tudi genska predispozicija.

Zdaj 15-letna hčerka Tine iz Ljubljane je verjetno prav zaradi dedovanja (alergika sta namreč oba starša) takoj po rojstvu začela kazati znake alergijskih reakcij. »Že ob rojstvu je imela suho rdečo kožo. Stanje se je zelo hitro spremenilo v atopični dermatitis, ki se je do šestega meseca starosti hčerke še poslabšal,« se spominja Tina.

Vendar pa je bil to šele začetek. Deklici so kmalu diagnosticirali celo vrsto alergij, v zgodnjem otroštvu so to bile pretežno alergije na hrano. »Sprva je lahko jedla le posebno mleko za alergike, nato pa do tretjega leta starosti le polento, zajčje meso, bučke in rozine,« pravi Tina.

Kar pet odstotkov otrok, mlajših od pet let, ima prehransko alergijo. »Mlad imunski sistem je bolj aktiven, celo hiper aktiven, nato pa se začne v zgodnjih najstniških letih, izraziteje pa v srednjih letih umirjati,« pojasnjuje dr. Polona Mlakar. »Pojavnost senenega nahoda, denimo, je največja pri otrocih in mladih odraslih, enako astme. Vendar pa to ne pomeni, da se v odrasli dobi ali starosti alergija ne more pojaviti. Pojavi se lahko v kateremkoli življenjskem obdobju.«

Kaj se dogaja v telesu?

Alergija je posledica pretiranega odziva imunskega sistema na tujo snov iz okolja (hrana, prah, piki žuželk, zdravila). Ko smo alergenu izpostavljeni prvič v življenju, še ne pride do alergijske reakcije. Zgodi pa se senzibilizacija. Imunske celice se seznanijo z alergenom in izdelajo protitelesa IgE, ki so tudi kazalnik razvite alergije. Protitelesa ob ponovnem stiku z alergenom sprožijo plaz dogodkov, ki vodijo v vnetje in najrazličnejše simptome alergije. Zdravniki govorijo o tako imenovani preobčutljivostni reakciji tipa I (obstajajo namreč tudi drugi tipi preobčutljivostnih reakcij).

»Posledica so izcedek iz nosu, otekanje sluznic, srbečica, izpuščaji, otekanje delov telesa, težka sapa, v zelo hudih primerih tudi anafilaktična reakcija, ki lahko nezdravljena vodi tudi v smrt,« našteva dr. Mlakarjeva.

Tinina hči je imela težave s kožo, prebavo, zatekanjem, tudi anafilaktični šok je doživela. »Zelo hitro smo se odzivali na njene alergije. Doma smo kuhali izključno biološko pridelano hrano. Pa to ni bilo vselej dovolj. Spomnim se denimo, da sem zavitek v pečici za preostale člane družine namazala z jajcem, pa je bilo samo vdihavanje tega zanjo preveč. Prali smo z naravnimi čistili, nismo imeli preprog in zaves. Čistili smo pogosto. Sicer pa je bila hči tudi sama zelo disciplinirana. Že kot majhna deklica je vedela, na kaj mora paziti in da lahko je samo svojo, doma pripravljeno hrano.«

Zdravljenje oziroma odstranitev alergenov je izjemno pomembno.

Tako se poslabša stanje astme, sinusitisa, urtikarije oziroma ekcema, poveča dovzetnost za okužbe, pojavijo se kronične težave s spanjem, utrujenost, slabša storilnost, s tem pa se zniža tudi kakovost življenja..

Jih lahko preprečimo?

Kljub obsežnemu poglobljenemu razumevanju alergij še vedno ni povsem pojasnjeno, zakaj se razvijejo. Ena izmed razlag, ki ne vključuje ljudi, ki se z alergijo srečajo že ob rojstvu, je tako imenovana higienska hipoteza.

Ta predvideva, da se imunski sistem v otroški dobi ni srečal z dovolj velikim številom različnih, tudi škodljivih snovi (bakterije, virusi, paraziti). Če bi se, bi se naučil, kako se pravilno odzvati ob stiku z njimi.

»Zato seveda priporočamo, da se otrok že v zgodnji razvojni dobi sreča z različnimi patogeni. Dokazano je denimo, da imajo otroci, ki v zgodnjih letih živijo z živalskimi ljubljenčki, kasneje manj alergij na pasjo oziroma mačjo dlako in pršico.«

Imunski sistem se namreč lahko navadi na določene alergene. In to sposobnost izkoriščajo pri zdravljenju hudih alergij.

Alergije izzvenijo ali se preobrazijo

Alergije, ki se razvijejo v zgodnjem otroštvu, v kasnejših letih pogosto izzvenijo.

Tudi Tino so zdravniki že zgodaj pripravili na to, da alergije pri hčerki zelo verjetno ne bodo izzvenele v celoti. »Njene prehranske alergije so se v veliki meri preobrazile v dihalne. Občutljiva je za cvetni prah, pršice. Še vedno ji sicer nekatera živila povzročajo težave, a večino živil, na katera je bila alergična v otroštvu, zdaj prenaša brez težav.«

»Če ima pacient denimo seneni nahod, mu svetujemo, da se izogiba izpostavljenosti pelodom. Na sprehod naj gre zjutraj ali po dežju, si redno umiva lase, ne suši perila zunaj ter zrači prostore po dežju ali ponoči,« pravi asist. dr. Polona Mlakar.

Simptome alergij lajšajo z lokalnimi in sistemskimi zdravili. Najpogosteje uporabljajo antihistaminike in kortikosteroide v obliki nosnih pršil, kapljic za oko, mazil ali tablet. Ob anafilaktičnem šoku so potrebne tudi injekcije adrenalina ter intravenozni vnos kortikosteroidov in tekočin. Tinina hči ima še vedno pri sebi pribor za primer, če bi najhujšo obliko alergijske reakcije ponovno doživela. Zdravniki bolnike namreč po anafilaktični reakciji opremijo s setom za samopomoč in priročnim avtoinjektorjem z adrenalinom, ki ga bolnik, ko je nujno, aplicira v mišico.

»Pri tej na dolgi rok, običajno več let, alergen vnašamo v telo. Sprva vnašamo zelo nizke koncentracije, nato pa koncentracijo postopoma višamo in dosežemo toleranco za ta alergen oziroma vsaj omilimo alergijske simptome,« opisuje dr. Mlakarjeva.

Če je v družini hud alergik, je to lahko izjemno naporno – psihično in fizično, družino pa prizadene tudi finančno. Tina je hčeri omogočila uživanje najkakovostnejše hrane, zagotovila ji je varno okolje, njen imunski sistem pa še vedno utrjuje z zdravo prehrano. Vendar pa se ji zdi najpomembneje bolezen sprejeti in se naučiti z njo živeti. »V preteklosti smo nenehno obiskovali zdravnike. Potem pa sem spoznala, da sem naredila vse, kar se da. Tako, v sprejemanju stanja, zdaj vsi lažje živimo in seveda pazimo na čim bolj zdrav življenjski slog.«

Zgodnje ukrepanje je lahko bistveno za nenapredovanje bolezni in lažjo krotitev simptomov alergije. Ob znakih, ki se ponavljajo ob izpostavljenosti določenim alergenom, zato ukrepajte karseda hitro.

Pri mladih je vse več tveganja tudi za sladkorno bolezen. Preberite o njej in vzrokih za njen razvoj.