4 IZBRANI

Nas klopi vse bolj ogrožajo?

Strokovnjaki že nekaj časa opozarjajo, da podnebne spremembe ne vplivajo le na vreme, ampak tudi na vsa živa bitja. Vse glasnejša so opozorila, da bodo bolezni, ki jih prenašajo živali, v prihodnjih desetletjih postale še večji problem. V ameriški raziskavi Univerze Davis so ugotovili, da se je v letih, ko se je temperatura v Skalnem gorovju zvišala, predvidoma zaradi podnebnih sprememb, število obolelih za mrzlico Skalnega gorovja povečalo kar za 15-krat. Po svetu podrobno raziskujejo tudi vročico denga in malarijo. Skrb zbujajoča poročila pa prihajajo tudi iz naše okolice. Madžarski raziskovalci z različnih področij so namreč ugotovili, da lahko v prihodnjih desetletjih ob dvigu povprečne temperature pričakujemo tudi bistveno več klopnega meningoencefalitisa (KME). Sezona klopov se podaljšuje, mile zime pa dokazano vplivajo na njihov reproduktivni cikel. Mila zima pomeni veliko klopov in s tem tudi veliko okužb. V Sloveniji za to nevarno boleznijo centralnega živčnega sistema po podatkih NIJZ letno zboli okoli 250 ljudi.

Velike razlike v obolevnosti med leti lahko deloma pripišemo prav prej omenjenim dejavnikom. Čas klopov je tukaj, zato poskrbite zase. Najboljša preventiva so zaščita ob gibanju v naravi, redno pregledovanje telesa ter hitro in učinkovito odstranjevanje klopov.

Viri: NIJZ, revija BMC Infectious Diseases, Univerza Davis (Kalifornija)

Dolgotrajno uživanje železa in srčno popuščanje

Železo v krvi je bistvenega pomena za učinkovit prenos kisika po telesu. Ob odpovedovanju srčne mišice pa je porušen tudi sistem presnove železa. Približno polovica bolnikov s srčnim popuščanjem ima zaradi tega prenizke vrednosti železa v krvi, zato številni uživajo zdravila, ki povečujejo količino železa v krvi. Vendar pa so se raziskovalci vselej spraševali, ali morda pomanjkanje na neki način ščiti srčno mišico. V začetku tega leta so raziskovalci z britanskega King Collegea in medicinske fakultete v Osaki na Japonskem objavili izsledke zanimive raziskave.

Objava je vzbudila skrbi, saj se ob tem postavljajo vprašanja o koristnosti dolgoročnega uživanja železa pri srčnih bolnikih. Ko je količina železa v krvi majhna, se železo sprosti iz »shrambe«, denimo v srčnih celicah. Spremeni se v proste radikale, ki uničujejo celice srčne mišice. Izsledki tako nakazujejo, da bi lahko bilo dolgotrajno uživanje dodatkov z železom celo škodljivo. Na srečo obstaja zdravilo s snovjo ferostatin-1, ki zavira izločanje shranjenega železa in bi lahko bilo rešitev hkrati za dolgotrajno uživanje železa in zaščito srca.

Vir: Medical News Today 

Kako imunski sistem ščiti možgane?

Človeški možgani so izjemno dobro zaščiteni pred morebitnimi povzročitelji bolezni, ki po telesu krožijo s krvjo. Lani so denimo na ameriški Univerzi Washington odkrili zanimiv mehanizem imunskega sistema, ki nadzoruje stanje v možganih. Imunske celice sicer v možgane zaradi krvnomožganske pregrade ne morejo vstopiti, zato se na okužbe ter druga obolenja možganov in hrbtenjače ne morejo odzvati tako, kot se odzivajo na patogene v krvi ali dihalih.

Dokazali so, da se molekule in imunske celice iz možganske ovojnice, ki nosijo informacijo o težavah, nabirajo v sinusih. Tam težavo predstavijo drugim imunskih celicam, ki sprožijo odziv. Ta zaradi pregrade sicer nima in ne sme imeti tako močnega vpliva na možgane, saj bi denimo vnetje in oteklina, ki sta klasična imunska odziva, lahko poškodovala možgane. To znanje je bistvenega pomena za razumevanje avtoimunskih bolezni, kot sta demenca ali multipla skleroza. Pri teh boleznih imunski sistem napade lastna tkiva, v primeru multiple skleroze razkraja maščobno tkivo, ki ščiti živčne celice. Z razumevanjem delovanja in vpliva imunskega sistema na možgane in hrbtenjačo bi tako lahko učinkoviteje odkrivali in zdravili avtoimunske bolezni. Strokovnjaki zdaj raziskujejo možnosti ciljanja imunskih celic v možganski ovojnici ali sinusih, s čimer bi preprečili njihov pretirani odziv pri avtoimunskih obolenjih.

Vir: Medical News Today 

Vitamin C = manj krvavenja dlesni

Nedavna študija Univerze Washington je na zelo velikem vzorcu bolnikov pokazala, da bi eden od vzrokov za krvavenje dlesni lahko bil tudi pomankanje vitamina C. Bolezni dlesni so resen problem, saj lahko vodijo v parodontozo in izgubo zob. Dejavniki tveganja za parodontalno bolezen so sicer slaba ustna higiena, sladkorna bolezen, imunske pomanjkljivosti in kajenje.

Ko začnejo dlesni krvaveti, je seveda treba odkriti vzrok. In pomanjkanje vitamina C je lahko eden izmed njih. Pet kosov sadja (citrusi, jagode, kivi, ribez) ali zelenjave (paprika, brokoli, krompir) na dan bo verjetno zadostilo vašim osnovnim potrebam po vitaminu C. Imejte pa v mislih, da ima denimo paprika bistveno več vitamina C kot limona.

Vir: Science Daily