Teža odločitve

Sedim v letalu visoko nad oblaki. Ušesa prekrivajo slušalke, ki prek bluetooth povezave na bobnič pošiljajo najljubše zvoke Dalmacije.

Avtor: Prof. dr. Uroš Ahčan,dr. sc., dr. med., PREDSTOJNIK KLINIČNEGA ODDELKA ZA PLASTIČNO, REKONSTRUKCIJSKO, ESTETSKO KIRURGIJO IN OPEKLINE UKC LJUBLJANA TER VODJA KLINIKE JUVENTINA

DA BI BIL ZVOK karseda avtentičen, so slušalke sposobne izničiti hrup letalskih motorjev pa tudi prijeten glas stevardese. Vsa pozornost je usmerjena na računalniški zaslon pred menoj. Oblikujem slike in videoposnetke iz operacijske dvorane ter v mislih ponavljam predavanje za kolege v ZDA. Z delčkom očesa spremljam dogajanje na letalu, da ne ostanem brez edinega obroka ta dan.

»Chicken or pasta?« Vedno enako vprašanje iz ust stevardese, ne glede na barvo in kroj uniforme letalske družbe. Povsem enostavno vprašanje, ki zahteva takojšen in jasen odgovor. Piščanec ali testenine? Po vijugah možganov švigne na milijone impulzov, ki govorijo v prid eni ali drugi izbiri. Kakšna je reja piščancev, s čim jih hranijo, kako so jih pripravili, dodatno termično obdelali, kako začinili, kdaj in kje zapakirali, kdaj dostavili na letalo? Kakšna je možnost okužbe s salmonelo, kateri del telesa piščanca bo v moji posodici, dobim primeren plastični ali kovinski pribor …? »Chicken or pasta, sir?« Uf, s sosednjih sedežev že prihajajo neprijetni pogledi potnikov. Že prej niso bili prav razumevajoči, saj so večkrat z začudenjem pogledali na ekran mojega prenosnika, kjer so jih zmotili rdeča barva in posamezni deli telesa iz drugačnih perspektiv, kot so jih vajeni.

»Pasta.« Odločitev je padla. Izbral sem testenine in ob tem pogledal, kako izgleda piščanec pri sosedu. Podvomil sem o svoji odločitvi in se globoko zamislil.

V torek dopoldan sedim za veliko ovalno mizo na onkološko-rekonstruktivnem konziliju. Pred menoj je prestrašena ženska srednjih let. Urejena, lepega videza, podobna stevardesi v letalu. Tokrat so vloge obrnjene. »Gospa, vaša diagnoza je rak, zelo nevarna bolezen, ki ogroža vaše življenje! Ponudimo vam lahko izrez tkiva, kirurško zdravljenje, obsevanje, kemoterapijo, hormonsko zdravljenje, biološka zdravila, kombinacijo.«

Bolnica je čustveno izčrpana in brez podpore najbližjih, prestrašena, obupana. Skozi njene možganske vijuge gre milijone in milijone impulzov in številni med njimi končajo v slepi ulici. Kako se odločiti, s čim primerjati, kako ostati racionalen, ko čustva tresejo kosti? Kako v nekaj minutah sprejeti odločitve, ki odločajo o življenju, kakovosti bivanja posameznika in njegovih družinskih članov? Se zdravniki kdaj vprašamo, kaj vse gre skozi glavo ljudi na drugi strani mize? Da morajo sprejeti kompleksne odločitve? In sprejemajo jih na podlagi znanih dejstev in razmišljanj strokovnjakov, le da v sodobni medicini ti ne odločajo namesto njih, temveč jim predstavijo različne možnosti zdravljenja, prednosti in slabosti posameznih rešitev. Končno odločitev vedno sprejme pacient sam.

Sprašujem se, ali ima pacientka dovolj kakovostnih informacij in časa, ima dovolj poguma. Zato naloga sodobne medicine ni ponuditi le tehnološko napredne rešitve, ampak tudi čas, empatijo, stisk roke, objem, partnerski odnos. To mora (p)ostati cilj zdravnika in bolnika. Tako v zasebni kot tudi v javni praksi.