Prihodnost je zdaj

Nekateri medicinski posegi so se laikom še pred desetletji zdeli bržkone futuristični. A za številne strokovnjake je iskanje novih metod dela – od drobnih izboljšav do mednarodno priznanih dosežkov – način življenja. Kljub napredku medicine pa trdno zasidrana ostaja njena najpomembnejša zaveza: v središču pozornosti ohraniti pacienta.

MEDICINA JE VSELEJ ena prvih znanstvenih ved, ki začne uvajati tehnološke in druge novosti. V Sloveniji ne zaostajamo. Tako je denimo prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za plastično, rekonstruktivno, estetsko kirurgijo in opekline UKC Ljubljana, s prim. Vojkom Didanovičem, dr. med., in ekipo na inovativen način opravil popolno rekonstrukcijo nosu. S pomočjo tridimenzionalnega (3D) modela, ki so ga vstavili v podlaket, jim je prvim na svetu uspelo oblikovati oživčen in ožiljen nos, ki so ga nato uspešno presadili na obraz.

Še varneje in učinkoviteje

Po mnenju dr. Ahčana je lahko najprestižnejša blagovna znamka neke države prav njena izjemna medicina. To gradijo domišljija, ki je izhodišče za marsikatero odkritje, tehnologija, ki jo razvija industrija, predvsem pa znanje in prizadevnost strokovnjakov, ki analizirajo obstoječe rešitve, iščejo nove poti ter manj invazivne, boljše in hitrejše posege. Prav njihova naloga je presoditi, ali je rešitev, ki jo ponuja tehnologija, za pacienta dobra ali ne.

Eden takšnih preskokov se je zgodil s 3D-tiskom. Ta omogoča izdelavo nadomestkov, oblikovanih iz lastnih tkiv, denimo hrustančnih celic uhlja ali sapnika, hkrati pa je neprecenljivo izobraževalno orodje za zdravnike, ki s pomočjo te tehnologije pravilno načrtujejo kirurške posege, ki tako postanejo bolj predvidljivi, zanesljivi, hitrejši in ob manj invazivnih tehnikah omogočajo boljše rezultate zdravljenja in operacij.

»Izdelamo lahko anatomsko povsem natančen model, narejen po skenu obolelih tkiv in organov. Ta omogoča, da se kirurg pred operacijo zelo plastično seznani z morebitnimi posebnostmi pacientove anatomije ter do milimetra natančno načrtuje kirurški pristop in preoblikovanje tkiv,« opisuje dr. Ahčan. Možnost za morebitne zaplete in presenečenja med operacijo se tako bistveno zmanjša. Hkrati pa lahko operacijo opravijo neverjetno natančno z minimalno agresivnimi postopki in rezi. Dr. Ahčan je s pomočjo 3D-modela zdrave dojke prvi na svetu izvedel mikrokirurško rekonstrukcijo odstranjene dojke. Tehnika je v obliki videoposnetka objavljena v najuglednejšem priročniku rekonstrukcijske kirurgije. V travmatologiji in ortopediji pa je 3D-tehnologija tudi v Sloveniji že na običajnem dnevnem redu in jo uporabljajo rutinsko.

Večina držav po svetu je pri tej tehnologiji za nami, v velikih centrih pa je ta pristop stalnica, brez katere ni sodobne kirurgije. Po svetu se v bolnišnicah odpirajo oddelki za 3D-tehnologijo, ki so neposredno povezani z vsemi kirurškimi oddelki. Na ameriški kliniki Mayo so 3D-tehnologijo prvič uporabili pri zelo zahtevnem ločevanju siamskih dvojčkov, danes pa jo uporabljajo pri več kot 700 posegih na leto.

Ključ je v povezavi znanstvenih ved

Možnosti, ki jih ponuja 3D-tisk, so dvignile izvedbo operacij na bistveno višjo raven, saj močno zmanjšajo verjetnost za zaplete in zagotavljajo hitrejše okrevanje. Toda 3D-tisk ni nov izum. Znan je že več desetletij, operativno zdravljenje pa je staro nekaj tisočletij. Umetnost sodobne medicine in medicine prihodnosti torej ni nujno izumljati na novo, ampak obstoječe znanje z zelo raznolikih področij povezati v vrhunsko celoto. Dr. Ahčan poskuša v svoje delo vključiti najrazličnejše strokovnjake – od tehnikov, orodjarjev do tujih specialistov: »V medicini ni prostora za supermane. Medicina je timsko delo. Vsak človek ima košček znanja, ki lahko pomaga, da pacient dobi največ, kar je mogoče.«

Tako sta denimo povezani medicina in robotika; v Sloveniji zdravniki specialisti izvajajo operacije s pomočjo robota, ki so natančnejše, manj invazivne in za pacienta lažje kot običajne. Mikrobiologija in genetika se stapljata z medicino pri celični in genski terapiji, ki odpravljata težavo natančno na mestu izvora. Kemija je v preteklih letih poskrbela za odkritja, ki bodo spremenila prepoznavo obolenj in omogočila dostavo zdravil v najmanjše strukture celic; pod to odkritje se s sodelavci podpisuje Slovenec prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

Kje smo, kam gremo?

Lahko torej v medicini z nenehnim povezovanjem ved sploh govorimo o mejah napredka? Dr. Ahčan je prepričan, da ne. Še v prejšnjem stoletju so se zdele presaditve nekaterih organov znanstvena fantastika, danes pa ljudem na roki »zraste« nov nos, iz matičnih celic nastane nova koža, stranišče pa lahko analizira vaš urin in sporoča odstopanja od običajnega.

Prihodnost nas je tako že ujela. Edina obveza, ki ne glede na okoliščine ostaja, je moralno-etična drža ter visoka stopnja strokovnosti medicinskih delavcev. Vsaj po uspehih sodeč, slovenski strokovnjaki korakajo vštric s svetovnim razvojem ali na določenih področjih celo prednjačijo. A v središču teh izjemnih dosežkov je kljub njihovi odmevnosti in prepoznavnosti, ki jo prinašajo njihovim snovalcem, še vedno samo pacient. Tam mora po besedah dr. Ahčana tudi ostati. To je dobro imeti v mislih, ko boste morali leči na operacijsko mizo. Medicina namreč napreduje za vas, za nas.

Medicinska znanost izjemno napreduje. Preberite, kako bolezni uspešno zdravijo s pomočjo celic ter kakšna prihodnost se nam obeta na področju antibiotikov.