5 izbranih

Kratke novice in zanimivosti s področij medčloveških odnosov znotraj naših teles.

Narava na recept

Kakovostno preživet prosti čas dokazano pozitivno vpliva na zdravje. Znanstveniki z vsega sveta denimo v svojih raziskavah dokazujejo, da otroke gibanje v naravi umirja, zato imajo manj čustvenih in socialnih težav. Tudi odraslim se v naravi zniža krvni tlak in doživljajo manj tesnobnih občutkov, s spodbujanjem tvorbe hormonov sreče pa narava učinkovito pomaga pacientom s sladkorno boleznijo ter z duševnimi in srčno-žilnimi boleznimi. Zdravstvena komisija s škotskih Shetlandskih otokov je zato pred nekaj meseci uradno potrdila, da lahko osebni zdravniki svojim pacientom predpisujejo gibanje na prostem in opazovanje ptic v blagodejnem vetru atlantske obale. To »zdravilo« sicer ne nadomešča osnovnega zdravljenja, ga pa pozitivno dopolnjuje. Podobno »neotipljivo« zdravljenje predpisujejo tudi v Kanadi. Zdravniki so se samoiniciativno povezali z Muzejem lepih umetnosti v Montrealu, ki ga bodo lahko brezplačno obiskovali pacienti s telesnimi in duševnimi težavami. Narava v Sloveniji še ni na zdravniški recept, lahko pa si jo predpišete kar sami. Za začetek si postaviteskromne cilje, denimo deset minut hoje po gozdu ali travniku, potem pa nadaljujte.

Vira: Healthy Shetland, Smithsonian

Shutterstock

Kačji strup je lahko zdravilo

Venska trombembolija, pri kateri je zaradi krvnega strdka krvni pretok moten ali prekinjen, je bolezen z visoko stopnjo smrtnosti. Povzroča trombozo globokih ven in pljučno embolijo ter je tretji najpogostejši vzrok smrti med srčno-žilnimi boleznimi. Dosedanja zdravila so bila pri preprečevanju strdkov sicer učinkovita, a so hkrati tudi povečala možnosti za močnejše krvavitve ob poškodbi žil. Slovenski znanstveniki z Instituta Jožef Stefan pa so našli rešitev. V strupu modrasa so odkrili beljakovino proti strjevanju krvi. Ta strjevanje krvi preprečuje ciljno, z vezavo na natančno določene tarče v venah, kar bistveno zmanjša možnost krvavitev ob morebitnih poškodbah žil. Tako preprečuje nastanek neželenih strdkov in hkrati omogoča naravno strjevanje krvi, ko je to potrebno.

Ustnice na preizkušnji

Veter in sonce izsušita in poškodujeta tudi ustnice. A stalno nanašanje balzama morda ne bo pomagalo. Vsaj tako kažejo raziskave. Nekateri balzami ponujajo le trenutno olajšanje ali stanje celo poslabšajo. Ko tanek sloj vode iz balzama izhlapi, se ustnice še bolj izsušijo. Te namreč nimajo svojih žlez za izločanje maščobe, zato so neprimerno bolj občutljive, kot je koža na drugih delih telesa, denimo na lasišču ali rokah. Strokovnjaki zato odsvetujejo balzame z mentolom, salicilno kislino, cimetovim aldehidom ali z aromo peperminta, ki kožo dražijo in sušijo. Tudi olja in svetleči glosi lahko ustnicam škodijo, saj ne ščitijo pred UV-žarki, ampak njihov učinek povečajo podobno kot lupa. Poleg pitja zadostnih količin vode in ustrezne vlage v prostorih priporočajo uporabo balzamov, ki so povsem preprosti, brez barvil, arom in umetnih dodatkov, izdelani iz glicerina in imajo zaščitni faktor proti sončnim žarkom.

Vir: Live Science

Shutterstock

Tumorje odkrivamo hitreje

Hitro odkritje obolenja je pri malignih oblikah raka eden najpomembnejših dejavnikov za dobro prognozo. Na Kliniki za nuklearno medicino Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so pred kratkim uvedli nov diagnostični pristop za odkrivanje nevroendokrinih tumorjev, druge najpogostejše oblike raka prebavil. Nevroendokrini tumorji so morda manj znani, a so izjemno nevarni. Postavitev diagnoze je namreč zaradi neizrazitih simptomov težja, zato pri več kot polovici bolnikov tumor odkrijejo šele, ko je že razširjen in je statistika preživetja bistveno slabša. Novouvedeni diagnostični pristop, pri katerem bolniku vbrizgajo galij-68 in nato opravijo CT-slikanje, ima bistveno večjo občutljivost kot doslej uporabljene metode. Po novem odkrijejo kar 90 odstotkov nevroendokrinih tumorjev, medtem ko so jih pred tem le 65 do 70 odstotkov. Bistveno uspešnejši pa so tudi pri spremljanju učinkovitosti zdravljenja. Galij-68, ki je potreben za ta diagnostični pristop, izdelujejo v radiofarmacevtski lekarni UKC Ljubljana. Razpolovna doba tega elementa je le 68 minut, kar pomeni, da ga ni mogoče kupiti in pripeljati v UKC, ne da bi izgubil lastnosti, s katerimi odkrivajo nevroendokrine tumorje.

Vir: Univerzitetni klinični center Ljubljana

Glasbeni spodbujevalnik

Ameriški znanstvenik Leonard Ayres je leta 1911 ugotovil, da kolesarji vrtijo pedala hitreje, če poslušajo glasbo. Od takrat znanstvenike zanima ta fenomen. Psihologa z britanske Univerze Brunel sta povzela prek 60 študij o tej temi in ugotovila, da poslušanje glasbe med zmerno intenzivno športno aktivnostjo poveča vdržljivost, povzroča manj utrujenosti in izboljšuje počutje. Asinhrona glasba deluje kot motivator, glasba, uglašena z ritmom gibanja, pa spodbuja ohranjanje intenzivnosti vadbe. Raziskovalca sta tako pripravila okvirne napotke za izbiro idealne glasbe, ki poveča učinkovitost vadbe. Glasba z izrazitim basom in hitrim ritmom lahko poveča učinkovitost vadbe, posebno če svoje gibanje sinhronizirate z ritmom. Idealen ritem glasbe naj bi bil med 140 in 166 udarci na minuto, a še bolje je, če s preizkušanjem sami ugotovite, kateri ritmi se najbolj skladajo z ritmom gibanja, ki bi ga radi dosegli. Sicer pa ima pozitivne učinke na zdravje tudi umirjena glasba, ki običajno spremlja meditacijo ali jogo. Če jo poslušate pred spanjem, boste okrepili svoje srce, dokazujejo indijski kardiologi. Pri glasbi je torej težko zgrešiti. Le privoščiti si jo je treba.

Vira: Popular Science, Science Daily

Shutterstock